Scrigroup - Documente si articole

Username / Parola inexistente      

Home Documente Upload Resurse Alte limbi doc  

CATEGORII DOCUMENTE





BulgaraCeha slovacaCroataEnglezaEstonaFinlandezaFranceza
GermanaItalianaLetonaLituanianaMaghiaraOlandezaPoloneza
SarbaSlovenaSpaniolaSuedezaTurcaUcraineana

GeografijeGospodarstvoRačunalnikiReceptiUpravljanjaZgodovina

ŠVEDSKA: Površina, Število prebivalcev , Uradni jezik

geografije

+ Font mai mare | - Font mai mic







DOCUMENTE SIMILARE

Trimite pe Messenger

ŠVEDSKA

Uradno ime: Kraljevina Švedska (Konungariket sverige)

Državna ureditev: parlamentarna monarhija



Površina: 449.964 km2

Število prebivalcev (1998): 8.860.000

Gostota: 19,7 preb./km2

Glavno mesto: Stockholm

Uradni jezik: švedski

Denarna enota: švedska krona (SEK)

NARAVNE RAZMERE

·        Lega in površje: Švedska leži v S. Evropi, v srednjem delu Skandinavskega polotoka. Najjužnejši del je Skanija, rahlo valovita ravnina iz mezozojskih in terciarnih plasti, prekritih z ilovnatimi talnimi morenami. Ravnina se nadaljuje proti S vzdolž obal Kattegata in Baltskega morja, kjer se je površje dvignilo iz morja šele po umiku ledenega pokrova in je zgrajeno iz drobnih morskih in jezerskih usedlin. Proti osrednjemu delu se postopoma dviguje do 378 m visoko Južno Švedsko  hribovje, ki je del Baltskega ščita in zgrajeno iz gnajsov in granitov.

Srednja Švedska med Göteborgom in Stockholmom je po nastanku        tektonska udorina z velikimi jezeri. S od nje se začne nizko, ledeniško   preoblikovano hribovje, ki je del Baltskega ščita, zgrajeno iz granitov in   gnajsov ter razčlenjeno z dolinami, ki tečejo proti JV.

S. od reke Dalalven in jezera Silijan leži gozdnat in zelo redko poseljen Norrland (200-500 m). od obale Botniškega zaliva se počasi dviguje proti SZ. Kamnine Baltskega ščita so prekrite z ledeniškimi in rečno-ledeniškimi nanosi, skozi katere so se reke ponovno zajedale v predkambrijsko kamninsko podlago. Na skrajnem SZ se nad njimi z izrazito, ponekod več 100 m visoko stopnjo dviga Skandinavsko gorstvo, po nastanku staro nagubano gorstvo iz kaledonske orogenetske faze in zgrajeno iz metamorfnih kamnin. V njem prevladujejo širne visoke planote (fjell), nad njimi se dvigajo posamični višji vrhovi (Kebnekaise, 2111 m, najvišji vrh Švedske).

Ob zelo razčlenjeni obali Baltskega morja ležijo tisoči majhnih skalnatih otočkov, k Švedski pa spadata tudi večja otoka Gotland (3140 km2) in Oland (1344 km2).

·        Podnebje: V j. delu države je oceansko, v osrednjih delih celinsko in na S subarktično. V zavetrni legi na v. strani Skandinavskega gorstva in od obali Botniškega zaliva je bistveno manj padavin (400-600 mm) kot ob obali Kattegata (ok. 1000 mm) in v gorskem svetu vzdolž norveške meje (do 2000 mm), zime so občutno hladnejše (Botniški zaliv zamrzne za 5 mesecev).

·        Vode: Številne vodnate reke z velikim strmcem (HE) tečejo iz Skandinavskega gorstva proti JV v Botniški zaliv. Največja jezera so na srednjem Švedskem. Številna so tudi v Južno švedskem hribovju in ledeniških kotanjah ter dolinah.




·        Tla in rastje: Zlasti v s. delih prevladuje skalnato površje brez tal ali s tankimi tlemi; v j. delu so predvsem podzoli in rjava gozdna tla na talnih morenah in mlajših rečnih, morskih ali jezerskih naplavinah.

Na skrajnem J so listopadni, predvsem bukovi gozdovi, proti S prehajajo v mešane. S. od 60° s. g. š. so obsežni iglasti gozdovi, kjer prevladujejo smreka, rdeči bor in breza; proti S prehajajo v gozdno tundro. Zgornja gozdna meja je na srednjem Švedskem ok. 1000 m, na skrajnem S ok. 600 m. Gozdovi pokrivajo 68 % površine, močvirja in barja približno petino

PREBIVALSTVO IN POSELITEV

PREBIVALSTVO: Švedska je imela v zadnjih 250 letih zelo enakomerno rast prebivalstva (ok. 0,5 % na leto), v 90. letih pa se je ta upočasnila. Kot v večini evropskih držav delež starejšega prebivalstva precej posega delež mlajšega.

Po narodni pripadnosti je večina prebivalcev Švedov (89 %); od drugih je največ Fincev ob švedsko-finski meji (2 %).

Večina Švedov je pripadnikov evangeličanske Švedske cerkve (86 %), ki je državna cerkev. Od drugih je največ katoličanov (2 %), versko neopredeljenih je okoli 11 %.

POSELITEV: s. del Švedske je zelo redko poseljen, v srednjem in j. delu je gostota do 150 preb./km2. Uradno je več kot 80 % mestnega prebivalstva, saj prištevajo k mestnim naseljenim tudi vsa sklenjena naselja z več kot 200 prebivalci, vendar v mestih z več kot 100.000 prebivalci živi le 28 % ljudi.

Na podeželju prevladuje razložena poselitev s številnimi trgi in manjšimi mesti, ob morskih in jezerskih obalah je veliko počitniških hiš.

DRŽAVNA UREDITEV

Švedska je po ustavi iz 1.11975 parlamentarna monarhija. Ustavno ureditev določajo še trije ustavni zakoni: zakon o državni ureditvi ( iz 28.2.1974, dopolnjen 1976), ki ureja delovanje parlamentarne demokracije, zakon o nasledstvu iz 1810 (dopolnjen 1979), ki ureja dedovanje prestola (po 1980 je prestolonaslednik prvorojenec, ne glede na spol), in zakon o tisku iz 1949 (dopolnjen 1976), ki ureja svobodo tiska in omogoča vsem državljanom dostopno uradnih aktov. Volilno pravico imajo vsi švedski državljani, starejši od 18 let. Od 1973 je na prestolu kralj Karl XVI, Gustav iz kraljeve rodbine Bernadotte. Kralj nima nobene politične moči. Enodomni Državni zbor(  Riksdag ) ima 349 poslancev, ki jih za štiri leta izvolijo na splošnih volitvah okrajih , 39 z državnih strankarskih list. Za vstop v parlament mora stranka dobiti najmanj 4% glasov ali 12% glasov v enem volilnem okrožju. Predsednika vlade okoli Državni zbor, na njegov predlog pa tudi ministre.

ZGODOVINA

Starejša zgodovina. Germanski Švedi so med vladavino kraljev iz rodbine Yngling od 6.st. svojo državo (Svea-Rike) širili proti J na ozemlje plamena Gotar in si do 10.st. pridobili vso srednjo in j. Švedsko z otokoma Oland in Gotland. Od 8.st. so švedski Varjagi prodirali vzdolž Dnepra in Volge v notranjost V. Evrope in prišli do Bizanca. Ok. 930 je hamburško-bremenski nadškof Ansgar začel pokristjanjevati Švede; boji med krščanskimi Gotarji in poganskimi Švede so potekali vse do sredine 13.st.

1250 je prišla na prestol rodbina Folkunger; regent mladoletnega kralja Valdemarja ( 1250-78), Birger Jarl (1250-66), je osvojil j. Finsko, nemški Hansi podelil trgovinske privilegije in poenotil zakonodajo. V tistem času se je uveljavil fevdalni red, vendar je večina kmetov ostala svobodna. Veliki kmetje so postali domači plemiči, kralj Magnus I. (1278-90) pa jih je z alsnojskim statutom 1279 oprostil plačevanja davkov. Prek Državnega








Politica de confidentialitate

DISTRIBUIE DOCUMENTUL

Comentarii


Vizualizari: 1769
Importanta: rank

Comenteaza documentul:

Te rugam sa te autentifici sau sa iti faci cont pentru a putea comenta

Creaza cont nou

Termeni si conditii de utilizare | Contact
© SCRIGROUP 2019 . All rights reserved

Distribuie URL

Adauga cod HTML in site