Vse o kaktusih

Kaktus v splošnem kot pojem predstavlja rastlino iz družine Cactaceae.

Ime kaktus (bot. Cactus Linne) je nastalo iz grške besede kaktos - artičoka, po podobnosti kaktusov z cvetom te rastline.

Kaktus je rastlina iz družine Cactaceae Juss., ki je razširjena le v severni in južni Ameriki, ena sama vrsta (Rhipsalis baccifera) pa raste tudi v tropski Afriki, Madagaskarju in Šri-Lanki.

Kaktusi so evolucijsko zelo mlada družina. Razvoj kaktusov je ocenjen na zadnji 40 miljonov let. Na to kaže dejstvo, da v starem svetu ne najdemo kaktusov. Na majhno razširjenost kaktusov je očitno vplivala že ločitev Ameriške plošče od Evropske.

Oblike kaktusov

Družina Cactaceae se deli na dve osnovni poddružini Cactoideae in Opuntioideae glede na obliko bodic, ki so pri članih poddružine Opuntioideae harpunasto nazobčane.

Kaktusi se pojavljajo v zelo različnih oblikah in velikosti. Osnovne oblike so kroglasta, stebrasta in drevesasta. Nekateri kaktusi so se prilagodili na vlažnejše okolje in rastejo kot epifiti v krošnjah dreves. Najmanjši kaktus je Blossfeldia liliputana, ki zraste le malo čez 1 cm v premeru, najvišji kaktus pa je Pachycereus pringlei z največjo izmerjeno višino 19,2 m. Najtežji kaktus je po ocenah Lemaireocereus weberi, ki zraste le deset metrov v višino, vendar lahko iz debla požene več kot sto vej, vsaka pa lahko tehta več kot 500 kg.

Slika desno: stebrasta oblika kaktusa Eulychina saint-pieana.

Podobne rastline 

Zaradi podobnosti z nekaterimi sukulentnimi rastlinami se kot kaktusi pogosto napačno omenjajo tudi sukulentni mlečki, pahipodiji, didiere, aloje, agave in celo svilničevke.

Čeprav so genetsko precej daleč, se po obliki stebla kaktusom najbolj podobni mlečki (Euphorbiaceae). Družina Euphorbiaceae, ki šteje preko 5000 vrst, je v Afriki zastopana večinoma v sukulentni obliki. Kljub temu, da stebla afriških mlečkov precej spominjajo na kaktuse, imajo mlečki popolnoma drugačen cvet.

Glede na zgradbo stebla in prisotnost areol so kaktusom najbližji Madagaskarske rastline iz Rodov Pachypodium, Alluaudia in Didiera.

Razširjenost

Razen že omenjenega Rhipsalis baccifera kaktusi rastejo le v obeh Amerikah. V Indiji, Avstraliji, v Mediteranu in v južnih delih Azije rastoči kaktusi so prenešeni in so v Avstraliji skoraj povzročili ekološko katastrofo. Že v devetnajstem stoletju so prinesli v Avstralijo košenilne opuncije zaradi proizvodnje košenilnega barvila, ki ga proizvajajo uši košenilke. Opuncije se zelo uspešno razmnožujejo vegetativno, torej z delitvijo členkov, so pa neužitne za lokalno favno, kar je povzročilo nekontrolirano širjenje opuncij.

V Mediteranu še vedno sadijo opuncije kot žive meje.

Največ vrst kaktusov raste v Mehiki, posebno v pokrajini Tehuacan, prilagodili pa so se tudi hladnejšim področjem osrednje Severne Amerike (Texas, nova Mehika, California, Arizona), nekateri pa rastejo celo v Montani, Idahu, Utahu in Coloradu prav do Kanadske meje. V tropskem delu srednje Amerike preidejo kroglasi kaktusi v strbričarje in epifite. V južni Ameriki so najbolj zastopani v Argentini in Peruju, uspevajo pa celo do južne Patagonije. Za Brazilijo so značilni predvsem že v Kolumbovih časih odkriti melokaktusi, zanimivi kaktusi s posebnim organom cefalium, ki je še najbolj značilen za rod Discocactus.

Kaktusi rastejo tudi v področjih, kjer pade manj kot 100 mm padavin na leto. Večinoma so sicer razširjeni v polpuščavah in pogosto rastejo v senci večjih dreves, vendar je precej takih pokrajin, kjer kaktusi tudi deset let ne doživijo padavin.

CAM metabolizem in prilagoditev suhem okolju

Kaktus je biološko zelo zanimiva rastlina s posebnim CAM (crassulaceae acid metabolism) metabolizmom, ki omogoča preživetje rastlin v zelo vročih in suhih okoljih. Rebrasta oblika, sočno tkivo in ta vrsta metabolizma omogočajo shranjevanje zaloge vode, ki omogoča preživetje dolgih sušnih obdobij. Poleg kaktusov v sušnih področjih rastejo druge kserofitne rastline, vsem pa je značilna CAM (Crassulaceae acid metabolism) presnova. Osnovna funkcija te presnove je dnevna presnova ogljikovega dioksida in vode v sladkor, ponoči pa se vrši transpiracija. Stome, ki omogočajo dihanje rastline in izmenjavo plinov, se podnevi zaprejo, kar prepreči nepotrebno izhlapevanje vode iz povrhnjice. Ponoči se stome odprejo in omogočijo izmenjavo plinov. Ta proces povzroči tudi poletno stagnacijo, ki prepreči večjo izgubo vode v poletni vročini. S tako presnovo lahko kaktus preživi dolge mesece ali celo leta brez vode.

Steblo kaktusov ima osrednji sočni stržen, okoli katerega teče žilno snopje, ki omogoča pretok metabolitov. Žilno snopje lahko s staranje rastline oleseni in tvori oporo mehkem sočnem tkivu. Okoli stržena se nahaja sočno tkivo, ki skrbi predvsem za skladiščenje vode. Zunanja trša skorja vsebuje klorofil, ki omogoča fotosintetsko presnovo ogljikovega dioksida in vode v sladkorje.

Skica desno: prerez kaktusa shematsko. A-temenski meristem, B- povrhnjica, C-steblo, D-koreninski sistem

CAM presnovo uporabljajo tudi rastline iz družin Crassulaceae, Agavaceae, Euphorbiaceae, Liliaceae, Orchidaceae in Vitaceae.

Steblo, cvet in plod

Cvetovi kaktusov so glede na veliko porabo vode v času cvetenja sorazmerno veliki, pri nekaterih kaktusih nočni, obarvani od bele, rumene, rdeče in rjave barve. Kaktusi ne vsebujejo modrih antocianskih barvil, zato noben kaktus ne cveti v modri barvi.

Kaktusi so večletne rastline in živijo od nekaj let do preko 300 let. Nekateri manjši kaktusi cvetijo že v drugem letu starosti in živijo od 10 do 25 let, veliki stebričarji pa lahko cvetijo šele po petdesetem letu starosti in doživijo nekaj stoletij. Kaktusi rastejo zelo počasi. Veliki Arizonski stebričar saguaro (Carnegia gigantea) zraste v prvem desetletju le približno 10 cm v višino, prvič pa cveti šele po petdesetih letih.

Skiciran prerez cveta kaktusa Cintia napina. V povečanem delu je prikazana plodnica z zametki semen.

Cvetovi kaktusov so - razen nekaj zigomorfnih vrst - radialno simetrični, večinoma lijaste ali cevaste oblike. Izraščajo lahko iz starih ali novih areol, ki pa le pri nekaterih vrstah kaktusov poženejo več cvetov iz areole naenkrat (Weingartia, Nepoprteria in še nekateri). Cvetovi so veliki od nekaj mm (nekatere vrste Rhipsalis, Mammilaria ) do preko 30 cm (Echinopsis, Selenicereus, nekateri stebričarji). Cvetovi imajo od 5 do več kot 50 cvetnih listov in veliko število prašnikov (od 10 do 1500). Večinoma so kaktusi tujeplodni, manjše število vrst je samoplodnih (Frailea, Notocactus in drugi), redkeje pa je samoplodnost lastnost enega samega primerka kaktusa. V takih primerih lahko na samoplodnost vpliva prehranjenost rastlin, lahko pa samooploditev sproži celo pelod iz popolnoma nesorodne rastlinske vrste (npr. samooploditev Strombocactus lahko sproži pelod Lophophora ali Hamatocactus).

Cefalij

Cefalij je poseben zgoščen meristemski organ, ki ga imajo le nekatere vrste srednje- in južnoameriških kaktusov. Cefalij je meristemska cvetna baza, ki producira le cvetje in plodove, namesto bodic pa tvori gosto volno in ščetine. Pri rodu Melocactus steblo kaktusa po začetku rasti cefalija ne raste več.

Plod

Plodovi so večinoma suhi ali sočni, jagodaste oblike in vsebujejo od nekaj semen, v nekaterih primerih pa do več tisoč semen. Plodovi lahko vsebujejo sladkorno pulpo in jih v naravi jedo živali, uporabljajo pa se lahko kot hrana (Opuntia ficus-indica).

Seme

Seme kaktusov je drobno, od premera 0,1 mm (Blossfeldia, Parodia, Strombobactus in drugi) do 1 cm (Opuntia, Tephrocactus, nekateri stebričarji). Pri nekaterih vrstah kali le pod posebnimi pogoji. Največja možnost preživetja sejancev v naravi je šele po nekem daljšem mokrem obdobju, zato seme ne kali, dokler kalitev preprečujejo procesi dormance. Dormanco lahko zaključi izpiranje kemijskih snovi, ki povzročijo nekaljivost semena, pokanje semenske lupine zaradi mraza ali drugih vzrokov, staranje semena ali pa vročina. Semena kaktusov, ki imajo daljšo dormantno dobo, večinoma vzkalijo šele po nekaj sezonah.

Na sliki levo je prerezano seme Tephrocactus geometricus.

Bodice

Kaktusi so z evolucijo razvili bodice, s katerimi se zaščitijo pred živalmi in pred premočnim soncem. Bodice niso značilni le za kaktuse, saj jih imajo tudi druge rastline, vendar so pri kaktusih bodice produkt areol, ne kambija. Bodice izraščajo lahko postopoma, tako da se lahko pojavijo na več deset let starem delu stebla. Dolžina bodic pri nekaterih kaktusih preseže 20 cm, lahko pa jih iz ene same areole izrašča več kot 40. Opuncije imajo nazobčane bodice, ki se pri vbodu težko izvlečejo, kar pogosto povzroči, da se pogosto odlomi brst rastline in ga žival odnese s seboj nabodenega na kožo. Bodice so pri pri gorskih rastlinah pogosto svetle in goste ter tako ščitijo povrhnjico pred soncem. Bodice sicer absorbirajo vodo, vendar se kaktusi ne hranijo z vodo preko areole. V skrajno sušnih okoljih pa bodice vseeno pripomorejo k zbiranju vode, ker se na njih nabira kondenz in odteče h koreninam.

Bodice in kaktusom podobno obliko ima tudi precej rastlin iz družine Euphorbiaceae, zato jih ljudje pogosto zamenjujejo s kaktusi. Prav tako med kaktuse ne spadajo aloje, agave, rastline iz družine Crassulaceae (kalanhoje, krasule, graptopetali in druge vrste) ter živi kamenčki (Mesebrianthemaceae).

Posebnost kaktusov je organ areola, ki se pojavi samo še pri treh rastlinskih družinah. Areola je organ, ki tvori bodice in pri nekaterih kaktusih liste, ki pa pri večini olistanih kaktusov odpadejo.

Rebra

Kaktusi so razvili rebra, ki so nastala s preoblikovanjem valjastega stebla v kroglasto obliko. Rebra povečajo fotosintetsko površino rastline, omogočajo pa krčenje in raztezanje stebla. V sušnem obdobji kaktus izgubi precej vode iz sočnega tkiva, zato se steblo skrči, po dežju pa se zaloga vode obnovi in se steblo lahko razširi. Število reber je tipično za vrsto kaktusa. Na primer Astrophytum myriostigma ima najpogosteje le pet reber. Število reber se s starostjo rastline pogosto veča po Fibonaccijevem zaporedju.

Veliki Arizonski kaktus saguaro lahko v enem dnevu vsrka preko 3000 litrov vode. To povzroči povečanje volumna rastline, kar omogočijo rebra s širjenjem.

Korenine

Koreninski sistem kaktusov ima dve funkciji, prevodno in oporno. S korenino se kaktus vraste v podlago, ki je lahko peščena, skalna, ilovna, lahko pa se kot epifit vraste tudi v drevesno skorjo. Korenina je lahko repasta, korenasta ali lasasta, pogosto pa se pojavi kombinacija globoke glavne korenine z tankimi koreninami v plitvi zgornji plasti zemlje. To se pojavlja predvsem pri visokih stebričarjih, ki v enem dnevu lahko načrpajo skozi korenine več ton vode v steblo predvsem s plitvimi koreninami, glavna korenina pa služi za oporo in za srkanje vode iz globine. Zadebeljene korenaste in repaste korenine imajo nekateri kaktusi iz skrajno sušnih področij, saj v debelem delu korenine shranijo nekajkrat več vode, kot jo lahko shrani steblo (Neochilenia, Pterocactus, Gymnocactus in drugi).

Večino vode vsrkajo koreninski laski, ki poženejo iz površine glavne korenine v nekaj urah po dežju. Izgubo vode skozi povrhnjico zmanjšuje tudi voščena prevleka, ki jo tvori epidermis nekaterih vrst kaktusov.

Listi

Kaktusi so z evolucijo deloma izgubili liste in jih najdemo le še pri poddružini Pereskioideae, pri opuncijah pa so se ohranili v zelo okrnjeni obliki. Večina kroglastih kaktusov je liste popolnoma izgubila.

Rastna sezona

Rast kaktusov je odvisna od svetlobe, toplote, hranilnih snovi, predvsem pa od vode, torej od padavin. Svetloba je osnova za fotosintetsko presnovo ogljikovega dioksida in vode v sladkor. Temperatura vpliva predvsem na hitrost kemijskih procesov v rastlini. Optimalna temperatura rasti je od vrste do vrste drugačna, v splošnem pa se rast začne nad 10 stopinj Celzija, nad 40 stopinj pa se prične ustavljati. Hranilne snovi vsrkava kaktus iz tal skozi korenine, ki so v daljši suši latentne. Ko pade dež, se v nekaj urah pričnejo na površini glavnih korenin tvoriti koreninski laski, ki lahko v nekaj urah načrpajo dovolj vode za preživetje naslednjega obdobja suše.

Hranilne snovi so potrebne za tvorbo tkiv, vendar so kaktusi v splošnem prilagojeni na pusta peščena tla. Rastejo v tleh, kjer je zelo malo humusnih snovi in je pogosto edina organska snov v zemlje le ostanek odmrlih koreninskih laskov iz prejšnjih sezon.

Kaktusi so poletne rastline. Rast kaktusov je odvisna predvsem od padavin v toplih sezonah. V krajih, kjer so padavine pretežno pozimi, poleti pa jih ni, kaktusi ne uspevajo. Večina kaktusov ima rastno sezono spomladi in jeseni, poleti pa se zaradi visoke temperature rast ustavi. V krajih, kjer ni padavin tudi po več let, prejmejo kaktusi vodo z meglo (Čilski obalni pas).

Prezimna trdnost

Kaktusi rastejo v puščavah in polpuščavah, kjer so velike razlike med dnevno in nočno temperaturo običajne. V takih predelih nočna temperatura pogosto pade pod zmrzišče. Kaktusi so se prilagodili tudi na take pogoje in uspevajo v področjih, kjer pade temperatura tudi do 30 stopinj pod zmrzišče. Taki kaktusi se na prezimovanje pripravijo postopoma, s koncentriranjem celičnih sokov, v osnovi pa morajo imeti tudi celične stene prilagojene za take procese. Skrajno prezimni kaktusi rastejo v severnih delih Arizone, nove Mehike in Texasa, našli so celo rastišča opuncij v Kanadi. V južni Ameriki uspevajo kaktusi v visokih Kordiljerah do južne Patagonije. Ti kaktusi lahko v skalnjaku z globoko drenažo prezimijo na odprtem tudi v Sloveniji.

Slika desno: Sclerocactus schlesseri prenese v naravi več kot 20 stopinj pod ničlo.

Zgodovina

Kaktusi so igrali pomembno vlogo v civilizacijah, ki so živele na področjih kaktusov. Azteška kultura je zapustila precej del, ki vključujejo simbole kaktusov. Mesto Tenochtitlan, danes Mexico City, je bil osnovan na prerokbi Azteškega vrača in je vključevala kaktus. Zgodba pravi, da naj bi iz severa priseljeni Azteki po prerokbi vrača postavili svoje mesto na kraju, kjer je na vrh visokega kaktusa priletel in sedel orel s kačo v krempljih. Ta kraj je bil na visoki mehiški planoti, kjer stoji danes eno najbolj onesnaženih mest na svetu - Mexico City.

Prvi kaktus (Melocactus) je v Evropo prinesel že Krištof Kolumb. Po odkritju so kaktusi vzbudili precej zanimanja. Kaktuse so kot novost kupovali bogataši in kot najdražji kaktus je bil prodan Ariocarpus kotschoubeyanus, ki je dosegel ceno, ki je v zlatu pomenila več kot je bila teža kaktusa.

Kaktusi so se in se še uporabljajo kot zdravilo, hrana za živali, oleseneli kambij pa kot les za gradnje in kurivo. Severnoameriški indijanci, predvsem Vičoli, uporabljajo kaktus Lophophora williamsii kot božanski kaktus Peyotl v svojih obredih, saj vsebuje halucinogene alkaloide, predvsem meskalin. Za izdelavo rdečega barvila so se uporabljale uši košenilke, ki se hranijo z opuncijami. S širjenjem bele civilizacije in govedoreje protu zahodu severne Amerike je nastal tudi kultivar opuncije brez bodic, ki naj bi postal hrana za ovce. Da bi govedorejci preprečili razvoj ovčarstva, so celotno populacijo rastlin od lastnika odkupili in jo takoj uničili. V zdravilstvu se uprabljajo nekateri kaktusi, predvsem Selenicereus grandiflorus pri zdravljenju hipertenzije.

Kaktusi so zajeti v konvenciji o zaščiti ogroženih rastlin CITES, katerega je sprejela tudi Slovenija. Na seznamu je precej ogroženih vrst kaktusov (na primer cel rod Ariocarpus, Discocactus, ostali rodovi so vpisani po vrstah). Vseeno precej kaktusov izgine zaradi gradenj ali zaradi nekontroliranega izkopavanja rastlin v hortikulturne namene.

Substrat za kaktuse

V začetku mojega gojenja kaktusov sem tako kot večina začetnikov naletel na velike težave pri izbiri prsti za svoje rastline. Enako kot marsikateri gojitelj sem na kaktusih preizkušal razne mešanice prsti, čeprav sem v literaturi našel navodila za pripravo osnovne zmesi. Ti poizkusi mi niso dali kaj dosti rezultatov, nekaj zaradi nenatančnosti in nesistematičnosti, predvsem pa zaradi nepoznavanja lastnosti preizkušanih vzorcev prsti. K resnem delu sem se spravil, ko sem prvič naletel na dokaj natančne analize tal naravnih rastišč nekaterih sklero - in pediokaktusov. Kot kemika so me presenetili visoki, ponekod celo polovični deleži apnenca v prsti in temu odgovarjajoče visoke vrednosti pH. Zato sem skušal najprej ugotoviti spremembe v reakciji tal zaradi vpliva apnenca, nato pa sem delo razširil na vse vrste osnovnih komponent prsti. Prišel sem do zelo zanimivih rezultatov in zaključkov, ki mi pri vsakdanjem delu s kaktusi pomagajo, da lastnosti neke mešanice prsti vnaprej kar predpostavim. Meritve popolnoma potrjujejo teoretične kemijske razlage in se v ničemer ne skregajo z biološkimi in fizikalnimi dogajanji v tleh. Torej se da tudi biološke procese kemijsko ovrednotiti in razložiti.

OPIS SESTAVIN PRSTI

APNENEC, CaCO3

je navidezno najpogostejša kamnina naših krajev. Zaradi svoje alkalnosti ga večina rastlin ne prenaša in ga zato vegetacija ne prekrije povsod, posebno v sušnih krajih ne. Gradi usedlinske kamnine, ki prekrivajo velike površine zemeljske skorje. V amorfni obliki ga poznamo kot kredo, v kristalni pa kot marmor, aragonit in bolj ali manj neprosojen apnenec, ki gradi naše gore in kras. V čisti vodi se slabo topi (0,00012 g/l raztopine), dokaj dobro pa se topi v dežnici zaradi prisotnosti ogljikovega dioksida CO2. Tako nastaja hidrogen karbonat Ca(HCO3)2, ki v naravi povzroča trdoto vode in nastajanje kraških jam. Apnenci se krajevno zelo razlikujejo po poroznosti, lomu svetlobe, čistoči, itd. V rečnih naplavinah je pomešan s silikatnimi kamninami kot so kremen, porfir, granit in drugimi. Čeprav je v starejši literaturi opisan kor škodljiva snov v prsti, ga vendarle ne smemo zavračati. Rastline potrebujejo za rast kar precej kalcija in najbolj enostavno ga dodajamo v obliki apnenčastega peska. Nekateri sicer priporočajo druge kalcijeve soli, npr. sulfat (sadra) ali fosfat, vendar teh rastline ne prenašajo dobro ali pa so preslabo topne. Edina slaba lastnost apnenca je v alkalnosti. V kolikšni meri bo apnenec nevtraliziral in naalkalil prst, pa je dosti bolj odvisno od površine zrn kot od utežnega deleža apnenca v zmesi.

V apnencu raste v naravi tudi precej vrst kaktusov. V glavnem so to debelokorenaste severnoameriške vrste iz rodov Lophophora, Glandulicactus, Ariocarpus, Astrophytum, Ephithelantha, Pediocactus, Roseocactus, Sclerocactus, in nekatere vrste iz rodov Echinocereus, Coryphantha, Echinofossulocactus, Escobaria in Mammillaria. Verjetno tudi marsikatera južnoameriška vrsta raste v alkalni prsti, vendar o tem še nimam nobenih podatkov.

GNOJ

je zelo uporabna reč in tudi kaktusi v njem kar dobro uspevajo. Slaba stran gnoja je v tem, da hitro sprhni in kaktusi kar potonejo v lonce. Če upoštevamo, da je zaradi nastajanja amoniaka pri razpadanju proteinov rahlo alkalen in mu primešamo malo humusa ali kislo ilovico, kažejo kaktusi odlično rast. Alkalije v gnoju so šibke in jih nevtralizira že malenkosten dodatek humusa, v samem gnoju (pH 8,5) pa se rast nekaterih kaktusov ustavi (npr. melonarji). Ob pravilni vzgoji kaktusi, posajeni v uležan gnoj, ne gnijejo. Kljub temu so poskusi z rastlinami, posajenimi v različne bogato in slabo hranilne substrate pokazali, da kaktusi potrebujejo za hitro rast predvsem dovolj vode, torej substrat s čim večjo močjo vpijanja vode (humus, šota), gnojila pa ostanejo neizkoriščena. Splošno mnenje, da je mogoče kaktuse 'napihniti' z gnojili, se mi zdi malce iz trte zvito. Vendar to še ne pomeni, da kaktusi ne potrebujejo nobenih hranil. Moji kaktusi dobijo v prsti vsaj desetino gnoja. Podobne lastnosti kot gnoj ima tudi kompost.

HUMUS

nastaja pri razpadanju naloženih plasti odmrlih rastlin ali rastlinskih delov. Bolj predelana oblika humusa je šota, ki nastaja v močvirjih iz šotnega mahu, končna oblika humusa pa je premog. Humus je sestavljen iz huminskih kislin komplicirane sestave in visoko molsko maso. Obnaša se kot ionski izmenjevalec; pri raztapljanju v vodi sicer netopne kisline močno disociirajo in proste vodikove ione lahko zamenjajo razni kovinski kationi. Pri nakisanju se na humine vezane kovine spet izločijo. Zaradi teh lastnosti so humusi zelo kisli. Pri tem je vseeno, ali je to bukov, hrastov ali smrekov humus, pa tudi podlaga in kraj ne vplivata na kislost. Kislo delovanje humusa preneha šele tedaj, ko se popolnoma razkroji. če ga mešamo z drugimi zemljami, bo le močno apnenčasta prst sčasoma nevtralizirala huminske kisline. Zaradi visoke sposobnosti vpijanja vode in značilne zračnosti je humus nepogrešljiva sestavina vsake prsti, saj vztrajno zadržuje rekcijo tal v kislem območju. Z zračenjem prsti zaradi zalivanja mikrobom ne dovajamo samo prepotrebnega kisika, ampak tudi izrinemo ogljikov dioksid, ki nastaja pri dihanju teh mikroorganizmov in pri razpadanju humusa.

ILOVICA

je glinena prst s primesmi peska in organskih snovi. Lastnosti ilovice so odvisne od sestave primesi. Biološko je zelo aktivna. Za primer - v kilogramu vzorca neke rodovitne vrtne ilovice so našteli kar 1500.000.000 bakterij in gliv, 50.000 ogorčic, 220 skakačev, 14 stonog, 5 polžev in 2 deževnika. Gojitelji jo uporabljamo kot osnovno sestavino prsti za kaktuse. Ker vsebuje ogromno število živalic in mikroorganizmov, med njimi tudi škodljive strune, nematode, črve in glive, nekateri avtorji za tako prst priporočajo sterilizacijo s paro ali celo tretiranje z insekticidi. S sterilizacijo popolnoma uničimo tudi vse bakterije in delno tudi glivice, kar pa je nepotrebno oz. celo škodljivo, saj te organizme potrebujemo za nadaljni razvoj in predelavo snovi v prsti. Če želimo uničiti večje škodljive živalice (polže, strune, nematode, uši), pa lahko uporabimo kakšen granulirani počasni insekticid. Sam uporabljam bolj enostavno metodo: prst pred uporabo presušim na vročem zraku v rastlinjaku. Izsuševanje hitro uniči na vlažno okolje vajene živali.

KREMEN IN DRUGI PESKI

Za uspešno gojenje kaktusov je zelo pomembna struktura substrata. Idealna prst naj bi bila dovolj prepustna in zračna, vpijala naj bi mnogo vode, a jo hitro izgubila, da ne bi kaktusi zgnili. Takšno prst je težko pripraviti. Sestava prsti naj bo dobro premišljena glede na način vzgoje. Kaj to pomeni? Za gojenje na okenskih policah ali v malih rastlinjakih je potreben drugačen substrat kot v velikih rastlinjakih z majhnimi nihanji temperature in vlage. Tudi lonci so različni-namesto glinenih se večinoma uporabljajo plastični in stiropor. Profesionalni vrtnarji izkoriščajo nekatere nove izkušnje in pri gojenju kaktusov in uporabljajo kot substrat pretežno humus, šoto, higromul in celo pluto-zaradi velike sposobnosti vpijanja vode. Prav tu izkoriščajo lastnost kaktusov, da za rast potrebujejo predvsem veliko več vode in svetlobe kot pa gnojila. V ljubiteljskih rastlinjakih uporabljamo predvsem močno peščeno prst z majhno vpojnostjo vode.

VODA

Kaktuse je najbolje zalivati z dežnico, saj vodovodna voda vsebuje nekaj raztopljenega kalcija. Zalivanje s tako vodo pušča na rastlinah grde apnene pege, hkrati pa je za takojšnje zalivanje premrzla. Pri starejših rastlinah nastopi še problem zaradi nasičenja zemlje s kalcijem in previsoke alkalnosti, saj stare kaktuse redkokdaj presadimo. Sivkaste naslage apnenca na bodicah ponavadi nastanejo prej zaradi prisotnega apnenca v zemlji kot pa zaradi trde vode, saj smo že ugotovili, da se močne zemlje za kaktuse le počasi zaapnijo, ker jih le poredko zalivamo. Zato so si naši predniki izmislili kar nekaj receptov za pripravo vode za zalivanje, saj dež pada po pravilu le takrat, ko imamo vode že tako na pretek. Ena od takih metod je prekuhavanje trde vode. Ker se mi je zdelo neverjetno, že zaradi topnosti apnenca, da se večina apna izloči, sem to staro metodo preveril z analizami. Rezultati so potrdili mojo predpostavko: s prekuhavanjem vode ne naredimo skoraj nič. Po zavretju se zniža količina raztopljenega apnenca za slabih 10%, po polurnem vretju pa le za 50%. Prav neverjetno je, da že celo stoletje uporabljamo metodo, ki pravzaprav ne da skoraj nobenega rezultata. Če se na stenah nabere skorjica apna, še ne pomeni, da je razapnjevanje res učinkovito. Nekateri zagovarjajo to metodo s tezo, da prevretje uniči mikroorganizme. Teh v resnici skoraj ni. Ljubljanska voda, npr., vsebuje občasno zanemarljivih nekaj klic na gram vode. Edina dobra stran prekuhavanja je izganjanje klora, ki je včasih prisoten v vodi, vendar se mi zdi to le razmetavanje energije. Postana voda je še slabša rešitev; izloči se le 10% apna po tednu dni.

Dormanca semena

Seme potrebuje za kalitev predvsem vodo in ustrezno temperaturo. Plodovi dozorijo večinoma koncem rastne sezone. Kljub občasnim ugodnim pogojem mora seme počakati nevzkaljeno na naslednje ugodno obdobje. To omogočijo snovi v semenu, ki začasno preprečijo kaljenje navkljub morebitni vlagi. Temu pojavu pravimo dormanca semena - torej naravna zaščita semena, da vzklije v ustreznem času.

Pri setvi seveda dormanca zelo moti, saj prepreči enakomerno kaljenje semena, ali pa seme sploh ne kali. Obstaja več načinov, kako skrajšati dormantni čas. Najučinkovitejše je pregrevanje, zamrzovanje in drobljenje semena. Za nekatere posebne vrste je učinkovito namakanje v destilirani vodi, žvepleni in fosforni kislini itd. Vse te metode so priporočene za povečanje kaljivosti, kar seveda ne drži. V navidezno nekaljivem svežem semenu je nad 90% živih embrijev. S temi metodami skrajšamo dormantno dobo, ne povečamo pa kalivosti. Vsekakor pa povečamo uspeh pri setvi.

Dormanca je kemijska ali mehanska zaščita semena, ki povzroči, da seme vzkali le po odstranitvi te zapore.

Mirovanje svežega semena me namreč zelo moti. Zelo dolgočasno je čakati leto ali dve, da se pojavijo prvi sejanci, pa čeprav jih je potem kar preveč. Nekatere vrste so pri tem zelo vztrajne, npr. melonarji, nekatere mamillarije, parodije, lobivije, opuncije itd. Pri opazovanju kalenja parodij in melonarjev sem ugotovil, da ti kale šele potem, ko se prekuhajo v zaprti posodi na julijski vročini in potem nemoteno kljub vročini rasejo dalje. Zato sedaj seme pred setvijo zaprem v majhne steklene posode in jih postavim pod streho rastlinjaka na direktno sonce. Zrak v posodi se tako segreje na cca 56-60°C. Po nekaj dneh takega praženja seme posejem. Uspeh je neverjeten! Po dveh tednih vzkalijo tudi take vrste, ki sem jih že leta neuspešno sejal (npr neolojdije, parodije, melonarji), echinocereusi pa v nekaj tednih napolnijo posodo. Seveda podobni pogoji nastajajo tudi poleti pri navadnih pokritih setvah, vendar poletne vročine v teh pogojih ne preživijo vse vrste, pri odkritih setvah pa sejanci propadejo zaradi izsušitve. Zato je pregrevanje semena poceni in učinkovita metoda za skrajševanje časa dormance za večino vrst. Vendar tega ne priporočam nikomur. Ljubitelji namreč že tako zaradi prostorske stiske mečejo seme in sejance na smeti, profesionalci pa bi po nekaj letih prodajali same mamilarije in gimnokalicije. Kljub temu priporočam to metodo za setve redkih vrst, ki nas vedno razočarajo.

Setev domačega semena seveda skriva pasti. Tudi meni se je namreč dogajalo, da sem poleg peščice zanimivih sejancev pridelal na tisoče nezanimivih zelenih mamilarij in gimnokalicijev. To ni posledica bolezni ali nekaljivega semena. Prvi sejanci prerastejo in zadušijo kasneje vznikle rastline in jih moramo zato predčasno pikirati, še preden vzkalijo vrste z dolgo dormanco. Poleti so sveži sejanci zaradi visoke temperature in hitre izsušitve še bolj občutljivi za bolezni kot pri pomladanskih setvah. Vročina povzroča poletni zastoj rasti in v teh pogojih se zelo hitro razvija fuzarij in gniloba. Najbolj ogrožene so vrste, ki sicer najbolje kalijo pri nizki temperaturi, sploh pa tiste, ki so že v normalnih pogojih občutljive za fuzarij, npr. Neolloydia, Ariocarpus, Echinomastus, Echinocactus, Cephalocereus itd. Pri vsakem zalivanju se gniloba širi in noben fungicid ne pomaga več, dokler sejanci v ugodnih pogojih ne poženejo nove korenine.

Po mojih opazovanjih ima večina vrst dormančno dobo od nekaj mesecev do dobre pol leta, torej do naslednje sezone. Med te vrste bi uvrstil rodove Aylostera, Dolichothelle, Echinocereus, Epithelantha, Gymnocalycium, Horridocactus, Matucana, Neochilenia, Neoporteria, Notocactus, Pyrrhocactus, Rebutia in Sclerocactus. Hitreje kalijo Copiapoa, Echinofossulocactus, Leuchtenbergia, Lophophora, Obregonia, Strombocactus in Sulcorebutia, ponavadi že v prvih tednih po setvi. Fraileje kalijo že v dveh dneh, Astrophytumi pa so bolj muhasti. Najbolj žilavi so Escobaria, Gymnocactus, Krainzia, Lobivia, Mammilaria, Neolloydia, Opuntia, Parodia, Pediocactus in Setiechinopsis. S pregrevanjem semena naredimo največ ravno v tej zadnji skupini, sicer jih lahko čakamo več let. Za druge vrste še nimam nobenih izkušenj, pa še te lahko prevarajo, saj se klima pri setvah obnaša vsako leto drugače.

Razmnoževanje

Začetek - kaljenje semena in preživetje mlade rastlinice

Najhitrejši način razmnoževanja je generativno razmnoževanje s kalitvijo semena. V naravi za razširjanje semena skrbijo živali, veter in voda, seme pa kali v le ugodnih pogojih. Vzkali le malo semen in večina sejancev ne preživi prvega meseca ali leta.V kulturi je setev kaktusov sorazmerno enostavna in praviloma tudi precej uspešna, če jo primerjamo z pičlimi možnostmi preživetja v naravi. Tu se ne bom poglabljal v podrobnosti setve in gojenja mladih, nežnih rastlinic, saj so navodila o setvah in nadaljnem gojenju napisana v vsaki knjigi o kaktusih. 

V splošnem lahko rečem, da je setev neke vrste kaktusov najuspešnejša v času, ko je rast odraslih primerkov iste vrste najhitrejša in če znamo gojiti neko vrsto kaktusov, tudi setev ni problematična. To dejstvo pri kaktusih ni tako očitno, zelo opazno pa je pri testudinarijah, ki praviloma vzkalijo le jeseni, ko se pri nas prične njihova rastna sezona.

Razširjenost kaktusov in možnosti preživetja sejancev

Razširjenost kaktusov uravnavajo temperatura, količine padavin, vrsta prsti in svetloba. Čeprav rastejo v zelo raznovrstnih klimah, kot na primer v sončnih andskih visokogorjih, vročih puščavskih predelih Mehike, pa do obalnih tropskih predelov srednje Amerike, pa so v principu vezani na zelo specifično okolje. Težko torej trdimo, da bi neka vrsta kaktusa uspevala tudi v bolj ugodnem okolju; lahko pa uspeva v zelo podobnem okolju nekje drugje, kot na primer v Sredozemlju, Afriki, Srednji Aziji ali Avstraliji. Ne moremo trditi, da bi se Coryphantha vivipara lahko razširila v argentinski ali brazilski aridni flori, če bi jo tam umetno zasadili, saj so vsi mehanizmi te rastline naravnani na drugačno okolje. Potemtakem bi se precej vrst kaktusov lahko razširilo in postalo samoraslih tudi v našem primorju, vendar se je izkazalo, da se ohranijo in razrastejo le nekatere vrste opuncij. Tu se ne postavlja le vprašanje zasenčenja in izrivanja zaradi bujnega rastlinja, ampak tudi preveliko odstopanje ostalih okoliščin, ki pogojujejo razširjenost kaktusov. Edinstven primer v Avstraliji, kjer so morali pričeti domačini z pravo biološko vojno proti pobezljanim opuncijam, ki so se razrasle po poljih, je le izjema. Opuncije uporabljajo tudi v vroči Španiji in severni Afriki za žive meje, vendar jih morajo umetno vzdrževati. Miselnost, da bi se kaktusi razširili tudi v bolj ugodnih pogojih, je vprašljiva, saj ni nikjer natančno definirano, kaj za kaktuse sploh pojem 'ugodnejši pogoji' pomeni.

Ravno ta raznovrstnost kaktusov nam povzroča hude težave pri vzgoji v rastlinjakih. Rastlinjak nam omogoča vročo, obenem pa tudi suho klimo, tako da lahko vodo, ključni faktor preživetja v puščavi, doziramo po lastni presoji. Pogosto se pojavijo očitne razlike med rastjo raznih vrst kaktusov, včasih pa je posledica celo odmrtje rastlin. Vzrok takšnim dogodkom moramo iskati le v odstopanjih od klime, katere so ti kaktusi vajeni v naravi.

Vreme in možnosti preživetja sejancev

V času, ko vzkali seme, mora ostati okolje vsaj nekaj časa vlažno. V letih, ko po kratkotrajnem vlažnem obdobju nastopi dolgotrajna suša, je preživetje sejancev vprašljivo. Pri opazovanju sejancev v naravi so ugotovili, da je dolžina sušnega obdobja, ko sejanec še preživi, odvisna od trajanja predhodnega vlažnega obdobja od kalitve dalje. V naravi sejanci rastejo zelo počasi. Po enem letu življenja v Arizoni je saguaro visok le 3 milimetre. Nekajletni sejanec velikega ferokaktusa zraste le kakšen centimeter na leto.

Pogosto je v naravi najboljši čas za kaljenje pozno poletje. Jeseni nastopijo deževni dnevi in vlaga v zemlji se dalj časa ohrani. Pogosto se zgodi, da poletni sejanci v jesenski suši odmrejo. Možnost preživetja v naravi je borna, saj od nekaj milijonov semen, ki jih lahko marsikateri kaktus pridela v svojem življenju, preživi le nekaj rastlin. Na nekem področju se kaktusi razširijo, če je vsaj ena desetina vseh sezon ugodna klima za preživetje sejancev. Natančnejša opažanja v naravi so pokazala, da je preživetje celih populacij kaktusov odvisno od celoletne klime v času kaljenja semena. Drobna rastlinica lahko preživi teden ali dva suše le po daljšem deževnem obdobju. Tako lahko na primer sejanček saguara preživi en teden suše, če je od kalitve dalje preživel 50 dni v vlažnem okolju. Ko so v Arizoni pregledali razne populacije saguarov in statistično povezali starost populacij z vremenom v preteklih letih, so ugotovili, da so preživele le tiste populacije, ki so vzklile v ugodnih letih z daljšimi vlažnimi obdobji.

Zgradba kaktusov

Struktura tkiv kaktusov se v grobem ne razlikujejo od strukture tkiv drugih rastlin. Osnovna enota je celica. Tkiva nastajajo v področjih delitve celic - tvornih tkivih oz. meristemih. Pri kaljenju semena se po delitvi temenskega in koreninskega tvornega tkiva pojavijo takoimenovana periferna tvorna tkiva, ki oblikujejo rebra, areole, bodice, cvetove in druge organe rastline. Sočnost tkiv se ohranja predvsem zaradi posebnega kemizma presnove, delno pa tudi zaradi evolucijske prilagoditve strukture organov za preživetje v sušnih pogojih.

Za popolno razumevanje rasti in ohranitve sočnosti moramo poznati strukturo tkiv in organov v steblih kaktusov. Za opazovanje tkiv lahko uporabimo katerikoli kaktus, ker imajo vsi podobno strukturo tkiv ne glede na velikost ali obliko rastline. Med vrstami sicer obstajajo razlike v obliki organov, vendar je v nekaterih primerih za opazovanje potrebno veliko prakse in posebna oprema, katere si amaterji ne moremo privoščiti. Zato smo pač omejeni na enostavne meritve in opazovanja tkiv v okviru možnosti, ki jih ponuja optični mikroskop, barvila in enostavni laboratorijski pripomočki.

Celica - osnovna gradbena enota

Zgradba celice

Celica je osnovna enota organizma. Zgrajena je iz jedra, citoplazme (protoplazme) in celične mrenice (metaplazma). Citoplazma je prosojna zdrizasta koloidna gmota, v kateri plavajo v raztopini raznih soli hondriosomi in razna celična telesca - plastidi, ki opravljajo razne naloge. Hondriosomi so majhni brezbarvni koloidni delci, sestavljeni iz beljakovin, maščob in ribonukleinskih kislin. Med plastide štejemo razne delce, ki so sposobni predelovati in sintetizirazi razne organske snovi. Jedro je bistveni sestavni del celice, ki v sebi nosi genetski material. V odrasli celici so tudi posebne votlinice - vakuole, kjer se znotraj nekakšne maščobne bariere shranjujejo razne presnovne snovi, kot so sladkor, inulin, pigmenti, čreslovine, kisline, masti, smole, alkaloidi, kristali itd. Citoplazma zdravega organizma je v stalnem gibanju, ki ga povzročajo predvsem intenzivni kemično-fizikalni procesi presnavljanja. Na intenzivnost gibanja vplivajo predvsem svetloba, temperatura, električna napetost itd.

Površina citoplazme izoblikuje napram zunanjem okolju posebno organizirano plast maščobno-proteinskih molekul, ki tvorijo nekakšno polprepustno protoplazemsko membrano. Zunanjo oporo daje celici mrenica, ki je zgrajena iz celuloze, med vlakni celuloze pa se lahko v različne namene vgrajuje pektin, lignin, kutin, polioza in suberin.

Desna skica prikazuje splošno obliko celice in njenih organov.

V celicah so še drugi organi, maščobne vakuole, škrobna zrna itd, vendar se z njimi ne bomo posebej ukvarjali, prav tako ne z genetiko in podrobnimi kemijskimi ciklusi, ki potekajo v celici in posameznih organelih. Za razumevanje presnove je morda najpomembnejše delovanje raznih membran, preko katerih poteka prenos snovi.

Aktivni in pasivni transport snovi

Celični sokovi se v zdravi rastlini neprestano gibljejo sem in tja. Med celicami in med posameznimi organeli se prenašajo različne molekule in ioni, ki se lahko prenašajo enostavno z difuzijo preko membran, vendar le v primeru, ko so delci ali nosilci delcev v raztopini manjši kot so odprtine v membrani. Temu rečemo pasivni transport. Če se čez membrano prenašajo velike molekule, kot npr škrob, proteinske molekule in sluzi, pa je direkten prehod skozi membrano nemogoč. V teh primerih se snov veže na membrano, na drugi strani pa se enaka molekula iz membrane izloči, čemur pravimo aktivni transport. Struktura celičnih membran se lahko glede na trenutne razmere spreminja, kar seveda vpliva na prepustnost za vodo in druge snovi.

Kratek opis zgradbe kaktusa

Strukturo notranjih slojev kaktusov v grobem lahko opazujemo že s prostim očesom ali navadno lupo. Sveže prerezano rastlino lahko tudi obarvamo z kristalviolet barvilom in pustimo, da nekaj barvila vpijejo tudi žilni snopi. Najprej si oglejmo skico prerezanega kroglastega kaktusa s kratko obrazložitvijo strukture. Izrezi A, B, C in D so najpomembnejša območja, kjer nastaja največ mladih tkiv, zato si jih bomo ogledali v naslednjih poglavjih. V tekstu se bodo pojavljali pojmi, ki bodo marsikomu neznani, zato bodo napisani v kurzivi in bodo sproti obrazloženi.

Zgradba kaktusa

Kaktusi so grajeni iz koreninskega sistema in nadzemnega stebla, ki je od primarne skorje (B) navznoter sestavljeno iz večplastne skorje, prevodnega snopja (C) in sredice. Seveda so tu še drugi organi, kot so temensko tvorno tkivo (A), areole, aksile, žleze, bodice, cvetovi in plodovi, ki pa za neposredno razlago presnove niso toliko pomembni in jih bom obravnaval posebej.

Voda - ključ preživetja kaktusov

V svojem okolju prejmejo kaktusi največ vode v hladnih obdobjih, torej jeseni in pozimi. Kljub manjšim količinam padavin v tem času se zaradi nizkih temperatur vlaga v zemlji obdrži dalj kot v vročih obdobjih z več padavinami. Seveda to vpliva tudi na odpi­ranje rež in s tem tudi na ostale procese, zato v naravi kaktusi v teh razmerah rastejo bolj intenzivno kot v vročih poletnih mesecih, ko se presnova zaradi zapiranja stom kljub obilnega dežja zmanjšuje. To pravilo seveda ne velja za vse kaktuse, saj so razmere na rastiščih kaktusov zelo raznolike, vseeno pa opazu­jem podobno intenzivno rast kaktusov v kulturi s podobnimi okoliščinami. Podobne razmere so merjene ravno v zelo suhi puščavi Sonori, kjer je večina dežja v letih meritev padla ravno jeseni in pozimi. Vreme v naravi je enako nepredvidljivo kot pri nas. Poprečja sicer kažejo večino padavin poleti, vendar se najhujši nalivi pojavijo izven poprečja ravno v jeseni in zgodaj spomladi in tako v zemlji ostane večja količina vode skozi daljše sušno obdobje.

Kaktusi vsebujejo 90-94% vode, kadar so popolnoma rehidrirani. Pri izgubljanju vode skozi dolga sušna obdobja lahko izgubijo toliko vode, da je ostane v rastlini le 20%. Nesukulentne rastline odmrejo že pri polovični izgubi vode. Popolnoma izsušeni kaktusi v nekaj po dežju dneh nadomestijo izgubljeno vodo. Zemlja se dovolj navlaži že po 7 mm dežja, to je pri 7 l vode na m2 površine. Sposobnost  hitrega vpijanja vode je posledica nastanka drobnih srkalnih korenin povsod  na videz olesenelih površinah starih korenin. Stare korenine so prevlečene z skorjo potemnelega tankega ličja, pod katerim se skrivajo latentni vršički lasastih srkalnih korenin, ki se ob dežju skoraj brez delitve celic prikažejo skozi ličje. Tako se lahko sposobnost srkanja vode v zgornjem nivoju korenin poveča neverjetno hitro. Vlažost zemlje poveča tudi količino sokov v vseh koreninah, zaradi česar se poveča sposobnost pretakanja  skozi koreninske žile. Ko se prične zemlja sušiti, se korenine prično krčiti, pretok sokov se zmanjša. vodne koreninice počasi odmrejo in rastlina se prične pripravljati na sušno obdobje. Pretok sokov iz korenin ne poteka po dolgih stebelnih žilah kot npr. pri drevesih, ampak se razveja do vseh delov tkiva zaradi bolj kompleksne sestave stebla kaktusov.

Visoke temperature

Kaktusi se čez dan na vročem soncu ogrejejo tudi do 15^oC nad temperaturo zraka. Stome na površini kaktusov so čez dan zaprte, tako da je ohlajevanje povrhnice zaradi izparevanja vode minimal­no. Kaktusi so sposobni preživeti zelo visoke temperature, kjer vsaka druga rastlina odmre zaradi koagulacije proteinov in zaradi drugih tkivnih poškodb. Odpornost tkiva na vročino je neprimerno večja kot pri vseh ostalih sukulentnih rastlinah, ki redkokatere prenesejo kaj več kot 50^oC, s tem da se žilavost pri rasti v vedno bolj ogretem prostoru veča še hitreje kot pri mraznem utrjevanju. S poskusi je izmerjena za več kot 3^oC povišana toler­anca tkiva na vsakih 10^oC povišane dnevne in nočne temperature okolja. Zmanjšanje življenske sposobnosti celic pri mejni temper­aturi je merjeno z obema metodama, prevajanjem nevtral rdečega barvila v tkivu in analizami nočne akumulacije presnovnih kislin in obe metodi sta pokazali enake rezultate. Tako se je izkazalo, da utrjeni Sonorski Ferocactus covillei in wislizenii prenesejo celih 69^oC pri rasti na 55/45^oC, preden se prične pojavljati zmanjševanje življenske sposobnosti tkiva. Prav tako se povečuje toleranca do visokih temperatur tudi pri sejancih in v koreninah, čeprav so korenine dosti bolj občutljive kot zgornji del rast­line. Temperatura prsti ponekod v puščavah naraste celo preko 80^oC in v najbolj vročih predelih sejanci bolj občutljivih rast­lin lahko odmrejo, kor npr. sejanec Ferocactusa acanthodes, ki prenaša dnevno temperaturo do 65^oC, odrastle rastline pa stopinjo ali dve več. V vročih tleh ni korenin v zgornji plasti zemlje.

Glavne korenine

Kaktusi, ki imajo v telesu dosti sočnega tkiva, običajno v sredici korenin ne vsebujejo večje količine sočnih parenhimskih celic. Povrhnjica korenine - rizoderma - ni prekrita s kutikulo in nima plasti kutina. Koreninski laski nastajajo nekaj mm nad vrhom korenine. Preden rizoderma popolnoma odmre, se prično subepidermske celice postopoma spreminjati v plutaste, ki pa vseeno ostanejo žive, ker se poleg celulozne stene začne nabirati plast suberina.

Kaktusi imajo več tipov korenin:

- horizontalen sloj korenin v globini 5 - 15 cm. Najdemo jih pri večini stebričarjev, opuncij in velikih kroglastih kaktusih.

- poleg horizontalnih imajo še vertikalno glavno korenino- vertikalne stranske vlaknate korenine poganjajo direktno pod rastlino in srkajo snovi iz zgornjih plasti zemlje. Najdemo jih pri nekaterih manjših kroglastih in valjastih kaktusih. - korenaste z malo stranskih korenin imajo Lobivije, Frailea

- gomoljaste, ki nastajajo z spreminjanjem lesene koreninske sredice v sočno tkivo. Sočno tkivo nastaja iz sekundarnega ksilema, ki nima vlaken. Najdemo jih le pri nekaterih tipih gomoljastih tefrokaktusov in opuncij.

- gomoljaste, ki nosijo večino sočnega tkiva namesto nadzemnega stebla. Najdemo jih pri peniocereusih

- gomoljaste s posebno strukturo, kjer je večina sukulentnega tkiva v skorji korenine, nekaj sočnih celic pa je tudi v sredici.

- adventivne, sekundarne zračne korenine.

Koreninski laski

V dolgotrajnih sušnih obdobjih se prst okoli korenin popolnoma izsuši. Kljub veliki razliki v vlažnosti in osmotskem pritisku med prstjo in koreninami pa ne pride do izsuševanja korenin, ker v suhih obdobjih rastlina ohrani le z lubjem zaščitene glavne in nekaj stranskih korenin. Pri padavinah se vrhnji sloj prsti popolnoma namoči, spodnje plasti pa ostanejo suhe. Rastlina v nekaj dneh popolnoma obnovi zaloge vode s pomočjo koreninskih laskov. Ti se razvijejo iz posebnih celic rizoderme (koreninski primordij), ki so skriti pod skorjo lubja starih korenin. Ko je voda dostopna, se vakuole trihoblastov napijejo vode, nakar pride do zelo hitrega podaljšanja celic. Koreninski laski so opazni že nekaj ur po namakanju, saj je za podaljšanje celic potrebno le malo celične rasti.

Cefalij

Cefalij je v gosta spiralasta gomila plodnih areol na temenu, iz katere izraščajo cvetovi. Pred nastankom cefalija rastlina ne cveti. Cefalij nastaja zelo počasi, zato je tkivo pod cefalijem sestavljeno iz zelo majhnih,. meristemskim podobnih celic, iz pravajalnega snopja pa vodi k areolam cefalija zgoščen sistem žil. Psevdocefalij je tvorba, ki nastaja iz ene strani temena navzdol na steblih nekaterih velikih stebričarjev iz rodu Cephalocereus in Espostoa. Cvetovi nastajajo na bočnem delu stebla, vsaka areola pa je pokrita z gosto prevleko dlak. Tu sicer ni popolnima razjasnjeno, ali imajo vse vrste psevdocefalijev podobno zgoščeno tkivo kot pravi cefaliji, ali je to področje zgrajeno iz normalnih plodnih areol z bolj gosto dlakasto prevleko.

Oblikovanje orgel

Kdaj prično iz glavnega stebla izraščati veje? Pri meritvah višine stebričarjev na rastiščih so ugotovili, da večina vej na Pachycereusu pringlei raste pri tleh na 1/5 višine glavnega stebla, pri Myrtilocactusu cochal pa na 1/10 stebla. Na ta način nastajajo tudi takoimenovani orglarji, katerim večina stranskih vej izrašča iz starejših blizu tal. Brstenje blizu tal je značilno za populacije stebričarjev, ki rastejo v zelo vroči klimi, med trnastim grmovjem rastoči pa brstijo malo nad višino ostale vegetacije.

Način razvejanja stebla ni odvisen le od genetskih zapisov rastline, ampak, sodeč po variabilnosti kaktusov v naravnem okolju, tudi od vplivov okolja. Višina brstenja glede na vrsto okolja je le eden aspekt oblikovanja kaktusov, glede na verjetnost, da hormoni uravnavajo generalno obliko kaktusov, pa bi lahko postavili teze tudi o drugih učinkih okolja pri oblikovanju kaktusov.

Prilagoditev višina kaktusov na lokalne svetlobne razmere

Razvoj stebričarjev težko povežemo s prilagajanjem stebla glede na svetlobne razmere, dognano pa je, da je lahko višina variacij neke vrste na različnih rastiščih z različnimi svetlobnimi lastnostmi prilagojena na lokalne razmere. Višina drevesastih opuncij, ki rastejo na Galapaških otokih, je od otoka do otoka različna, saj je različno bujna tudi ostala vegetacija, ki te opuncije zasenči.

Vreme in vplivi na kaktuse

V rastlinjakih skušamo pripraviti neko klimo, ki naj bi bila čimbolj podobna tisti v naravi. V grobem nam to sicer uspeva, vendar opažamo, da imajo nekatere rastline prav posebne zahteve. Z poskusi lahko potrebe teh rastlin le ugibamo. Bolj pameten način je ta, da poskušamo najti čimveč podatkov o klimi na rastiščih in da skušamo izmeriti klimo v svojem rastlinjaku. Najbolj pomemben podatek je nihanje temperature na tistem mestu, kjer so postavljene rastline. Hitrost rasti kaktusov je namreč neposredno povezana s temperaturo. Vlaga je manj pomemben podatek in nanjo ne moremo bistveno vplivati. Odvisna je od zunanje zračne vlage, predvsem pa od temperature v rastlinjaku. Ne glede na zunanjo zračno vlago se pri hitrem povišanju temperature v rastlinjaku relativna zračna vlaga ustrezno zmanjša in pade pri temperaturah nad 30^oC pod 40%. Poletna dnevna klima v rastlinjakih je torej zelo podobna srednje-ameriški. Pomanjkljivost te klime je premajhna razlika med dnevnimi in nočnimi temperaturami, ki v višinskih predelih srednje Amerike in v od ekvatorja bolj od­daljenih krajih povzročijo izločanje rose in ponekod tudi slane, od česar je v veliki meri odvisna rast kaktusov. Pršenje rastlin z vodo, ko nočna temperatura v rastlinjaku poleti redko pade pod 15^oC, ne učinkuje enako. Dosti boljšo rast opažam pri rastlinah na prostem. Pomemben faktor pri rasti kaktusov je razmerje med osvetljenostjo, temperaturo in potrebo po vodi.

Vlaga

Dvomi glede gojenja kaktusov v naši zimski klimi se pojavljajo največ zaradi višje relativne zračne vlage v naših krajih. V oblačnih jesenskih in zimskih dneh lahko visoka vlaga povzroči resne težave, vendar le takrat, kadar se vreme hitro poslabša in nastopi dolgotrajno deževje. Škodljivi vpliv vlažnosti se pogosto napačno tolmači. V sončnih dneh se proti večeru vlaga poveča do rosišča, vendar se to dogaja tudi v naravi. Visoka vlažnost povzroči obolenja kaktusov po dolgotrajnem oblačnem vremenu, kadar več tednov ne posije sonce in  v rastlinah ni nobenega gonila presnovnih procesov. Rastline so zasičene z vodo in z nepredelanimi organskimi kislinami v tkivu. Pri stalni visoki vlažnosti ter v odsotnosti svetlobe in toplote se izhlapevanje vode, ki je glavno presnovno gonilo, popolnoma prekine. V takih pogojih pride pogosto do fiziološkega odmiranja tkiva, redkeje pa do glivičnih napadov. Pri nizkih temperaturah se namreč večina glivic ne razrašča, zato obolele rastline zgnijejo ponavadi šele februarja v prvih toplih dneh.

Relativna vlaga

Ponavadi primerjamo pogoje v naših rastlinjakih z suho klimo v naravi. Res je, da je relativna vlaga v okolici zelo visoka, v rastlinjakih pa ne, saj pade pri sončnem ogrevanju rastlinjaka.V zaprtih ogrevanih rastlinjakih je relativna zračna vlaga skozi celo zimo okoli 60%. Pozabljamo, da s padanjem temperature relativna vlaga hitro narašča ne glede na absolutno količino vode v zraku. V naravi so razlike med dnevno in nočno tempetaturo celo preko 40°C in tudi pri 20% dnevni zračni vlagi se relativna vlaga ponoči poviša do rosišča, pod ničlo pa pade slana. Klimadiagrami rastišč v gorskih predelih obeh Amerik in severnega dela USA so zelo podobni klimi v naših hladnih rastlinjakih, tako poleti kot pozimi. Tu ne moremo govor­iti o višji vlagi pri nas, ampak o večji pogostosti vlažnih dni, na kar pa po mojih izkušnjah zdrave rastline niso občutljive. Visoka vlaga v deževnih jesenskih dneh povzroči le plesnenje igel in areol na slabo rastočih rastlinah, prepojenih z sladkornim siru­pom iz glandul. Težave se pojavijo le v letih, ko nastopi jeseni nekajmesečno slabo vreme brez sončnih prebliskov, kot se je zgodilo v letu 1993. Po štirih deževnih in meglenih mesecih sem opazil nekaj nepričakovano obolelih gimnokalicijev. Tako vreme je vsekakor redkost, saj je bilo jesensko babje poletje v zadnjih letih bolj pogosto.  Relativna vlaga je na rastiščih seveda odvisna od količine padavin, torej v vročih sušnih mesecih pade pod 20%, v pomladanskih in jesenskih sezonah pa znaša poprečno 40-60%. Zimske poprečne vlage na teh rastiščih so okoli 60%, torej niso pretirano nižje kot pri nas v hladnih rastlinjakih, v ogrevanih pa celo enake.

Alternativno gojenje kaktusov

Navodila za gojenje kaktusov in drugih sočnic za zelo zahtevne kaktusarje.

Opomba: ta prispevek je neresen. Namenjen je tistim, ki radi raziskujejo, kaj je v nekem kupu odpadne šare koristnega. Namenjeno je tudi tistim, ki se dolgočasijo in potrebujejo dobro uro zabave.

V nekaj letih si večina aktivnih kaktusarjev nabere toliko izkušenj z gojenjem kaktusov, da se prične ukvarjati s podrobnostmi, ki se jih večina začetnikov niti ne zaveda. Ko so osnovne potrebe pri gojenju ustrezno izpolnjene in je gojenje že rutina, se začnemo ukvarjati s kaktusi bolj strokovno in si pomaga z raznimi sredstvi, ki so dandanes na razpolago, bodisi kemikalije, orodja, ali pa posebne metode. Razne informacije o izpolnjevanju posebnih zahtev pri gojenju zaenkrat niso nikjer posebej zbrane, zato sem zapisal nekaj postopkov, s katerimi si lahko pomagamo pri odpravljanju bolj trdovratrnih težav.

Prispevek temelji na ideji, da lepo zbirko kaktusov predstavljajo predvsem zdravi, vitalni primerki, kar omogočimo s temeljitimi pristopi k gojenju. To pa pomeni tudi uporabo raznih sredstev, pripomočkov in aparatur. Postopki so navedeni v grobem, zato priporočam, da se oskrbe kaktusov po teh loti le tisti, ki ima že dovolj osnovnega znanja pri delu s kaktusi. Podrobnosti niso navedene, ker prepuščam izvajanje navodil iznajdljivosti izurjenih gojiteljev.

Osnova za lepo zbirko - nakup zdravih rastlin

V naših cvetličarnah, vrtnarijah in specializiranih trgovinah je v ponudbi vedno več vrst kaktusov, ki pa so skoraj vedno okužene z raznimi zajedalci. Pri nakupu izberemo vedno take rastline, ki imajo zajedalce vidne že na prosto oko, ker so očitno zelo odporni primerki in je zelo verjetno, da bodo tudi pri gojenju pokazali zelo dobro rast. Tako tudi z gotovostjo vemo, da je primerek zanesljivo okužen in bo potrebna temeljita obdelava z insekticidi. Preden vnesemo tako rastlino v zbirko, jo izlončimo, odstranimo okužen substrat in ga takoj uničimo z žganjem v peči pri 650°C, da se okužba ne razširi naprej. Kaktus pred ponovnim sajenjem namočimo v 0,15% raztopino kontaktnega insekticida. Tako tretirani kaktusi se presadijo takoj, da slabotni primerki takoj odmrejo. S takim postopkom pridemo do najbolj vitalnih primerkov v zbirki.

Pesek za pripravo substrata naj bo pokrit s folijo, da ga ne zmoči dež.

Perspektiva - o nakupu semena

Seme kupimo le pri najbolj zanesljivih dobaviteljih, najbolje pri tistih, ki navajajo tako imenovane poljske številke. Te nakazujejo, kje so v trenutku registracije rasle matične rastline, iz katerih je bilo seme pobrano. Čeprav so bile nekatere poljske številke registrirane pred 30 leti in več, obstaja verjetnost, da bodo primerki, zrasli iz tega semena, celo podobni matičnjakom, pobranim ob času registracije poljske številke.

Dosleden kaktusar tiste primerke v zbirki, ki nimajo znanega porekla, uniči. Prav tako uniči tudi primerke, ki ne ustrezajo pomenu vrstnega imena. Tako se na primer uniči primerke Echinocereus enneacanthus, ki nimajo devet bodic na areoli, uniči se neustrezno posivele Copiapoa cinerea, uniči se tudi pomanjkljivo smrdeče Pairanthus foetidus in vse primerke Discocactus, ki niso ploščati. Taki primerki so verjetno netipični primerki, mutanti ali pa križanci in ni smiselno, da po nepotrebnem zavzemajo prostor v rastlinjaku.

Bolj zahtevni gojitelji, ki sejejo le seme izredno zanesljivega izvora, gredo seme nabirat v naravo. Pri tem je treba seveda paziti na lokalne predpise o zaščiti rastlin, na CITES konvencijo, na ZVCP in ZUP, ki se jih zrel kaktusar dosledno drži. Tudi tu velja, da se primerke nedovoljeno uvoženih ali s konvencijami zaščitenih vrst komisijsko uniči z žganjem v peči pri 650° C.

Kdor se bo odločil iskati kaktuse v naravi, si lahko pri brskanju na terenu pomaga s spletnim brskalnikom.

Pri uvozu semena pride rado do težav s carinskimi organi, zato je priporočljivo, da se pri naročilu od dobavitelja zahteva ustrezno dokumentacijo, obenem pa se dogovori z njim, da na paket nalepi deklaracijo z oznako 'Research material without commercial value', 'Don't bisturb', 'Pazi steklo' ali drugo ustrezno informacijo za carinskega uradnika. Pošiljki naj priloži fitosanitarno spričevalo, CITES dokument in račun, sicer se carinik lahko odloči in pošiljko zavrne dobavitelju ali jo pošlje celo v uničenje.

Uvoziti je dovoljeno za protivrednost 100 EUR semena. Rastlin ni dovoljeno uvažati fizičnim osebam. Če tehta pošiljka nad 100 g, mora izdati Kmetijski inštitut ali Ministrstvo posebno dovoljenje za uvoz, važno je, da dobi carinik v roke dokument. Vrečke s semeni morajo imeti natisnjeno sliko rastline. Če pošiljki ni priloženo fitosanitarno spričevalo in se bo carinik tega spomnil, boste zaman pričakovali uporabo možganskih celic v postopku.

Še nekaj: nekateri dobavitelji imajo v svojih katalogih označene s CITESom zavarovane vrste po Huntovem CITES Cactaceae checklistu, vendar so na Ameriškem seznamu zaščitenih vrst tudi nekatere vrste, ki jih v Huntovem seznamu ni.

O sejanju

Kupljeno seme je običajno neočiščeno in vsebuje glivice in kvasovke, redkeje tudi bakterije, ki okužijo sejance in povzročijo gnitje le-teh. Zato se pred sejanjem seme razkuži z razredčeno Varikino 1:1 (NaOCl), Kinosolom ali kakšnim drugim ustreznim razkužilom. Seme se poseje v razkužen substrat, ki se ga pred setvijo sterilizira 20 minut v avtoklavu pri 120°C. Navadno prekuhavanje substrata in gretje v pečici je neuspešno, ker spore nekaterih glivic in bakterij preživijo tudi nad 100°C. V avtoklav se lahko doda tudi posodico z zmesjo Varikine (NaOCl), solne kisline (HCl) in žveplene kisline (H2SO4), da razviti plini uničijo morebitne preživele spore v substratu. Ko se steriliziran substrat ohladi, se mu doda fungicidno sredstvo, na primer Captan ali Canesten, da zavre razvoj plesni. Na tako obdelanem substratu seme sicer zelo slabo kali, plesni pa ne.

Manj natančni kaktusarji bodo posejali očiščeno seme na substrat, na katerem se plesni ne razraščajo uspešno. Taki materiali so razni peski, šota in perlit. Najboljši od peskov je kremenčeva mivka iz Puconcev, malo slabše pa se obnašajo skrilavci in lehnjaki. Še najboljši utegne biti Perlit ali Vermiculit, ker se pri vsakokratnem zalivanju zaradi spremembe lege sejancev pretrgajo hife morebitnih plesni.

Za kalenje je optimalna temperatura 20-25°C oziroma za večino vrst 25-30°C (Irena Ašič, Razmnoževanje kaktej 1997), kar lahko omogočimo le z ustreznim kalilnikom. V prodaji so električni klimatizirani kalilniki različnih dimenzij, ki so opremljeni z ustreznim termostatiranim ogrevanjem, ventilacijo in primernimi žarnicami. V ta namen so zelo primerne UV Osramove svetilke Fluora L58/77 z 2250 lumni svetilnosti. Seme kaktusov v kalilnikih zelo dobro kali, sejanci pa ustrezno hitro plesnijo. Pred setvijo že uporabljeni kalilnik očistimo z razredčeno solno kislino, da odstranimo morebitni apnenec in nesnago. Solni kislini lahko dodamo vodikov peroksid (H2O2), da istočasno uničimo alge in plesni. Namesto tega lahko uporabimo tudi Varikino ali Topax 99 (dezinfekcijsko čistilo na bazi alkil amonijevega acetata). Po čiščenju kalilnik za vsak slučaj namočimo še za 20 minut v Persan (peroksiocetna kislina), da uničimo preostale spore plesni in morebitne trdožive bakterije. Po obdelavi s peroksiocetno kislino kalilnika ni potrebno sprati, ker peroksiocetna kislin razpade sama, vendar je pametno, da dezinfekcijo izvajamo v digestoriju ali pa uporabimo ustrezno zaščito, saj so plini, ki nastanejo pri razpadanju, zelo strupeni.

S kaktusi rokujemo zelo previdno, sicer se lahko zbodemo. Če se zbodemo, je dobro bodice izvleči, kaktus pa se obvezno zavrže, ker pride zaradi kasnejših travm do podzavestnega odklanjanja povzročitelja bolečin.

Za varno delo s kaktusi so v prodaji razne pincete, klešče in škarje, za presajanje in delo z velikimi primerki pa se poslužimo drugih orodij. Pred začetkom dela je obvezno opraviti tečaj iz varstva pri delu. Velike kaktuse lahko prestavljamo tako, da jih ovijemo z vrvjo ali trakom, lahko pa na bodice nabodemo stiroporne plošče in jih z njimi dvigamo in prestavljamo. Za velike kaktuse pride v poštev izlončenje s cepinom, vitlom ali izkop z bagerjem.

Zadrte bodice se izvleče s sterilzirano iglo. Iglo se najprej sterilizira v avtoklavu 20 minut pri 120° C , izpostavi dezinfekcijski UV svetilki in pred uporabo prežari nad ognjem. Tkivo okoli zadrte bodice se stisne s patentnimi kleščami, da se povzroči boljše izrivanje bodice in zmanjša občutek bolečine. Pritisk patentnih klešč naj se nastavi na tako jakost, da ne pride do linearnega pokanja kože zaradi pritiska čeljusti. Bodico se z sterilno iglo izbeza iz kože. Pri odstranjevanju daljših in globoko zadrtih bodic se lahko učinkovito pomaga s kletvicami.

V primeru, da pride do zadrtja velike količine opuncijevih glohid, se poškodovana mesta umije z milnico. Dobra metoda je tudi politje poškodovanega mesta s toplim voskom in odstranitev voska z glohidami vred. Odstranjevanje glohid z depilatorjem ali z brivnikom je manj uspešno, ker so ti aparati izdelani za odstranjevanje predmetov večjega premera kot so glohide. Pravi kaktusar pa se za glohide pravzaprav sploh ne zmeni ali pa jih izžge s cigaretnim čikom.

O označevanju rastlin

Za označevanje se najpogosteje uporabljajo plastične etikete, na katere se z navadnim grafitnim svinčnikom napiše podatke o rodu, vrsti, variaciji, formi, poljski številki, rastišču, izvoru semena ali rastline in letu setve.

Poleg teh se kasneje zapiše tudi premer rastline, število reber, dolžino in število bodic, čas cvetenja, starost rastline pri prvem cvetenju in barvo cvetov, ki se jo ugotavlja s standardizirano RAL barvno skalo.

Nega rastlin

Pri negi na splošno je treba najprej reči, da pravi kaktusar slabotne in grde rastline takoj izloči iz zbirke in jih podari začetnikom. Zdravi primerki pa potrebujejo redno nego. Obvezno je redno česanje Cephalocereus senilis in čiščenje prhljaja iz Astrophytum myriostigma. Tega se očisti z grobo viledo ali žično volno. Čiščenje belih kosmov iz Astrophytum capricorne je mnogo težje, ker delo ovirajo bodice. Tu si lahko pomagamo z Oronazolom ali podobnim sredstvom za odstranjevanje prhljaja.

Mnogo teže je odstraniti rdeče -črno barvo iz rastlin rodu Neoporterija. Tu velja poskusiti z 30% vodikovim peroksidom, še bolje pa to opravijo rdeči pajki.

Vplivi magnetnega valovanja in drugih sevanj zaenkrat še niso dovolj raziskani, da bi kaktuse brezskrbno puščali izpostavljene sevanjem in raznim statičnim nabojem. Kaktuse lahko pred raznimi sevanji zaščitimo z alu folijo ali žično mrežo, ti. Faradayevo kletko, s katero obdamo kaktuse.

Za primer pretople jeseni in za gorske rastline je obvezna uporaba hladilnega sistema. Upoštevajte sodobne trende in namestite hladilne naprave z glikolom, ne s freoni.

Senčenje

Nezasenčeni kaktusi postanejo čez poletje klorozni zaradi preosvetljenosti, kar pomeni, da jih mormamo v juliju in avgustu zasenčiti. Rastline senčimo s trstiko, s prekrivanjem strehe rastlinjaka z zastiralno mrežo, ki naj vsaj za 30% zasenči rastline. Najlažje je senčenje z drevesom ali pa z nabrizgavanjem apnene brozge na kritino. V apno za beljenje se doda nekaj lanenega firneža, da se bolje oprime kritine. Nabrizgavanje bitumna na kritino ni najbolj primerno, ker se ga v jeseni, ko ni več potrebe po senčenju, težje odstrani.

V izjemnih primerih je možno tudi senčenje rastlin z direktnim nanašanjem saj iz oljne pečice na rasline, kar se v praksi tudi občasno uporablja. Namesto saj se lahko uporabi tudi nabrizgavanje Jupola.

Spomladi se sonca nevajene rastline pred ožigom zaščiti z zaščitnim sredstvom s faktorjem 12 ali več. Za zaščito se najlažje uporabi olja, ki so pakirana v obliki sprejev. Če vseeno pride do ožigov, se ožgane in pregrete rastline čimprej postavi v hladno senco in se zalije z 10 mg acetilsalicilne kisline na 1 kg kaktusov. Za preprečevanje kasnejših okužb se uporabi tetraciklinski antibiotik. Ožgani deli sčasoma olesenijo in jih je najbolje po daljšem času odstraniti, sicer pozimi radi zaplesnijo in s tem pogosto uničijo tudi rastlino.

Spomladi in jeseni se v hladnejšem lepem vremenu z dovolj sonca nekatere rastline obarvajo rdečkasto. Obarvanje povzroča nastanek beta karotina v povrhnjici. Za boljše obarvanje neoporterij in drugih temnokožih rastline se uporabi Braunemon.

Rastline, ki imajo poškodovan prevodni sistem, se zdravi z eletroterapijo.

Za boljše rezultate pri gojenju priporočajo nekateri strokovnjaki predvajanje glasbe v ratlinjaku. Po nekaterih virih kaktusom najbolj prija klasična glasba, naprimer Grieg, Paganini in Bruch, manj Beethoven, če pa so obremenjeni z tehno ali rap glasbo, pa po daljši izpostavitvi potrebujejo zdravljenje s Persenom ali drugimi blagimi pomirjevali. Če so okvare prehude, se tudi v tem primeru uporabi elektroterapija, aromoterapija ali kemoterapija.

Pridelava semena

Najprej je treba oploditi cvetove, če tega dela ne prepustimo čebelam. Poišče se dva najbolj podobna primerka v zbirki in s čopičem prenese pelod iz prašnikov ene rastline na pestič druge rastline. Uporabi se akvarelni čopič številka 3 ali 4. Najboljši so japonski čopiči iz veveričjih vlaken. Ker se pri serijskem oplojevanju lahko pelode pomeša med seboj, je boljši način tak, da se s pinceto odtrga prašnike iz enega cveta in se jih prenese na pestič drugega. Med oplajanjem dveh različnih vrst se pinceta sterilizira z ognjem. Vendar še vedno lahko pride to tega, da pred oplojevanjem ali po njem cvetje oplodijo čebele in tako nastane seme zanimivih križancev, ki pa se jih pravi kaktusar izogiba. Najboljši način oplojevanja je torej tak, da se dopoldan v času odpiranja cveta le-tega odreže in se ga podvezne na cvet druge rastline, tako da žuželke ne morejo prodreti do prašnikov in pestičev. Robove se spne s ščipalkami za obešanje perila. S tem žrtvujemo 50% semena, dobimo pa zanesljivo nekrižano seme.

O gnojenju

Umetna gnojila naj imajo čim manj dušika in fosforja. Priporočljivo je, da imajo tudi čim manj kalija, saj kaktusi rastejo zelo počasi. Pri nas je v prodaji bolj malo umetnih gnojil za gnojenje kaktusov, vendar lahko uporabimo kakršenkoli drugo gnojilo, le da pred uporabo iz njega poberemo vsaj pol dušika.

Če kaktusi postanejo klorozni, jim manjka železa, kar pomeni, da je treba gnojiti z ustreznim gnojilom ki vsebuje železo ali pa v korenino zatlačiti železen žebelj. Vzrok za slabo absorbcijo železa je pogosto alkalnost substrata, ki ga razapnimo s pomočjo kislih gnojil ali z uporabo dušikove kisline (HNO3). Pretežna večina mehiških kaktusov v naravi raste v apnenčasti zemlji. Če zemlji primanjkuje kalcija, jih zalijemo z apneno brozgo iz žganega apna. Apno za beljenje ni primerno, ker vsebuje sredstva za zlepljanje.

Če se za pripravo prsti za kaktuse uporablja goveji ali svinjski gnoj, mora biti ta dobro razpadel in v času hranjenja pokrit s polivinilom, da ga ne poserjejo muhe in druga mrčes, ker ga s tem okužijo.

Škodljivci

Najbolj pogosti uničevalci kaktusov so volnate uši in mački. Mačke se odganja z zračno pištolo ali postavitvijo kovinske mreže na poti, kjer prihajajo mački v rastlinjak. Mrežo se prereže na dva kosa in priklopi na omrežno napetost. Volnate uši so bolj težavna reč. Najlažje se uničijo z dvakratnim zalivanjem napadenih rastlin z raztopino 0,15% Folimata ali Metasistoxa. Ta deluje tudi na pršice, zato ni potrebno posebno tretiranje z akaricidom. Obstaja tudi biološka metoda za odstranjvanje teh uši. Najprej se zalije rastline z blago raztopino hiosciamnina, nato pa se zvečer postavi v rastlinjak ogledalo. Ko se uši zjutraj zagledajo v ogledalu, jih od groze udari kap.

Glivična obolenja kaktusov - opis glivic in simptomov

Obstoječa diagnostika

V razni literaturi sem našel različno opisane poteke obolenj, ki jih povzročajo glivice in bakterije. Ponekod so opisi zelo pomanjkljivi, sledijo pa jim dolgovezni napotki o zdravljenju in o uporabi raznih fungicidov. Če bi skušali po tej diagnostiki ugotoviti povzročitelja kakšne navadne gnilobe ali netipične pegavosti, bi naleteli na precejšnje težave, saj bi lahko po teh opisih bolezni izbirali med več povzročitelji. Za primer navajam poteke bolezni pri napadih gliv in bakterij po nekaterih avtorjih:

Bakterije

Pri svojih analizah nisem našel v obolelih tkivih nobene bakterije, čeprav nekateri avtorji navajajo bakterijske gnilobe, katere naj bi povzročila predvsem bakterija Pseudomonas cactivorum. Pojavlja se baje predvsem na divje razraščenih opuncijah v južni Italiji. Omenja se tudi Agrobacterium tumefaciens, vendar ni natančnih podatkov o obolenjih. Erwinia cacticida povzroča vodeno gnitje Cephalocereus senilis-a, verjetno pa napada še druge kaktuse v naravi. Bakterija razkraja pektine v celičnih stenah kaktusov in je verjetno tudi primarni povzročitelj obolenj. Ponavadi je s to bakterijo okužena tudi okolica obolelih rastlin. Tkivo oboleli kaktusov se obarva rdečkasto zaradi organskih antibakterijskih snovi-fitoaleksinov (eden je determiniran kot cefaloceron), ki nastajajo pri okužbi.

Kvasovke

Kvasovke se pogosto pojavljajo v gnijočih plodovih kaktusov, tako v naravi kot v kulturi. Kvasovke v naravi prenašajo sadne mušice kot je recimo Drosophyla mojavensis, kvasovka pa je determinirana kot Pichia cactophilia. Kvasovke so očitno zelo pogoste v naravi, saj sem jih našel v večini uvoženih semen, ki verjetno izvira iz narave, najpogosteje v semenih vrst Copiapoa, Echinofossulocactus, Espostoa itd. Kvasovke bomo verjetno našli tudi v rastlinjaku v vseh plodovih, ki vsebujejo sladkorno pulpo (npr. Echinocereus, Gymnocalycium, Echinofossulocactus, Lobivia), vendar pri setvah niso nevarne. Na obolenja komaj vzklilih sejancev vplivajo le posredno; na razpadajočih ostankih semena, ki so ga razkrojile kvasovke, se pogosto pojavijo gnilobne plesni, ki pa se lahko kasneje razširijo na zdrave sejance. Kvasovke lahko povzročijo gnitje tkiva kaktusov, če pustimo plodove gniti v rastlinah. Kvasovk v semenu ne moremo uničiti s fungicidi ali s čiščenjem z antiseptičnimi sredstvi!

Glivice

Literatura navaja kar precej vrst glivic, ki naj bi napadale kaktuse. Nekaterih izmed teh glivic mikologi v kulturi sploh ne poznajo (Fusarium cactacearum, F. cacti-maxonii), ali pa so uvrščeni med sinonime (npr. Fusarium aloes = F.acuminatum, F. opuntianum = F. oxysporum, F. roseum var. dracaenae = F. lateritium, F. yuccae = F. lateritium, Phytophtora cactorum = P. omnivora). Pri navedbi botaničnih imen nisem preverjal točnost taksonomije glivic, ampak sem uporabil najpogosteje uporabljeno ime.

Sclerotinia fuckeliana je v rastlinjakih sicer zelo razširjena (našel sem jo skupaj z Aspergilusi in Mucorji v plodovih plesnivih mamilarij in obdajajočem obolelem tkivu, v gnilih tilandsijah ter v razkrajajočih se ostankih kaktusov, ki so jih fuzariji že razkrojili), vendar nisem zasledil niti en primer z zgoraj opisanimi znaki obolenja, koder bi našel omenjeno glivico kot globalnega napadalca.

Povzročiteljev krastavosti v svojih poskusih nisem iskal, saj vzorci, vzeti s površine rastlin, ne dajo prave slike o povzročiteljih obolenja. V tkivu pod krastavimi tvorbami omenjenih glivic nisem našel.

V poskusih glivic Phytium in Phytophtora nisem našel v obolelih tkivih. Predvidevam, da so se znašle med povzročitelji obolenj kaktusov zaradi pogostosti v naravi pri nas in zaradi podobnosti nekaterih obolenj kaktusov s padavicami trav in zelenjavnih sejancev. Glivice teh dveh rodov pri nas povzročajo padavico kalčkov.

Zimotrdni kaktusi I.

Idealna vzgoja kaktusov v kulturi pomeni čimbolj približati se pogojem rasti v naravnem okolju. Navodila za vzgojo kaktusov v skoraj vsej literaturi navajajo vzgojno temperaturo najmanj +8° C. Kaktusi v naravi rastejo v tako različnih področjih, da je nemogoče postaviti neko pravilo za vse vrste hkrati, pa vendar poskušamo gojiti vse vrste pod enakimi pogoji. V bistvu moramo vsako vrsto glede temperaturnih in ostalih pogojev obravnavati posebej, saj ugotavljam, da zelo občutljive vrste rastejo v področjih z ekstremno klimo. V puščavah je tako poznana velika razlika med visoko dnevno in zelo nizko nočno temperaturo, na mejnih področjih, v Andih, Patagoniji in ob kanadski meji pa lahko govorimo kar o arktični klimi. Seveda tu raste precej kaktusov, ki so prilagojeni na precej nižje temperature, kot si lahko sploh zamislimo. Na žalost ravno podatkov o klimi ponavadi pri opisih ni ali pa so prirejeni glede na splošno mišljenje o gojenju v kulturi. Na splošno pa velja, da so kaktusi vajeni hladnejše klime in prezimovanje nekaterih vrst nad 8° C prinaša težave. Kaktusi iz hladnih področij, pa čeprav izsušeni, so pri tej temperaturi še aktivni. Vrste iz mejnih področij moramo torej prezimiti v podobni klimi kot jo imajo v naravi, sicer lahko pričakujemo precej pogina.

Zimotrdne vrste lahko prezimimo v neogrevanih rastlinjakih tudi pri nas. Seveda tu lahko govorim le o vrstah, ki so povsem zimotrdne. Visoka zračna vlaga pozimi jim v naših krajih povečini ne škoduje, lahko pa se pojavijo težave zaradi prepozne ali prešibke izsušitve. V hladnih rastlinjakih se rastna sezona v bistvu sploh ne konča, saj opazujem intenzivnejšo rast kaktusov skozi celo zimo prav v hladnem rastlinjaku, medtem ko rastline v ogrevanem rastlinjaku konec decembra obmirujejo. Očitno nihanje temperature povzroči gibanje sokov v rastlini, fotosinteza se nadaljuje in delovanje rastline ni ustavljeno, ampak le zmanjšano. Doba zalivanja mora biti razumljivo krajša, saj se morajo rastline v mrzlem rastlinjaku temeljito izsušiti. Postanejo nagubane in neugledne, nekatere kroglaste pa se zavlečejo v zemljo, vendar se po pomladanskem zalivanju popolnoma obnovijo. Rastline se branijo pred mrazom s povečano koncentracijo sokov v telesu. Poškodbe zaradi mrazu lahko nastanejo, če voda v celicah zmrzne v kristale, ki raztrgajo celične stene, ali pa celotne celice razpokajo zaradi povečane prostornine ledu. Kolikor večja je torej koncentracija sokov v celicah, toliko nižjo temperaturo rastlina prenese, čeprav na občutljivost vplivajo še druge komponente kot npr. elastičnost celičnih sten, sestava sokov v celici itd.

Slika desno: zmrznjena Parodia marianana je popolnoma zmrznila.

Poškodbe so lahko le površinske. Na ozeblih rastlinah opazimo manjše temnejše ali svetlejše pege, največ na robovih reber, kasneje pa odmrlo tkivo porjavi in postane plutasto. Take rastline preživijo, če jih počasi odmrznemo. Popolnoma zmrznjena rastlina ostekleni in otrdi, ko pa jo ogrejemo, se zmehča, včasih potemni, na pritisk ali pa včasih sama začne izločati prozoren rjavkast sok. Marsikatere vrste sicer sprva ne pokažejo omrzlin, sčasoma pa se prično posedati in v nekaj mesecih popolnoma otrdijo. Presenetljivo pa je, da včasih zmrznejo tudi vrste iz hladnih področij, če se jeseni premalo izsušijo. Ta pojav sem opazoval pri sicer zelo trpežnih cilindropuncijah in tefrokaktusih. Te moramo prenehati zalivati že zgodaj jeseni, če jih želimo prezimiti v hladnem rastlinjaku.

Težave nastanejo, če zaradi vlažne jeseni rastlin ne moremo dovolj izsušiti. Kaktusi izločajo vodo s transpiracijo skozi povrhnico, vendar se pri povečani relativni zračni vlagi izhlapevanje vode zmanjša. Nekatere vrste si pomagajo z izločanjem sokov skozi žleze, kar opazimo po plesnivih počrnelih areolah in iglah. Kljub temu se zgodi, da kašna rastlina dočaka zimo neizsušena in seveda zmrzne, čeprav jo poznamo kot zimotrdno. To se posebno rado zgodi pri nekaterih opuncijah, ki bi sicer morale brez težav prenesti vsaj -15° C, pa odmrejo že pri -10° C. Presenetljivo pa je, da se kot izredno žilave izkažejo ravno tiste vrste, ki smo jih do sedaj imeli za posebno občutljive, torej tople vrste, npr. notokaktusi (nekateri zdržijo do -10° C), Eriocereus jusberti, martinii, guelichi do -8° C, posebno pa nekateri gimnocaliciji, ki so skoraj ali pa povsem zimotrdni. Nasprotno pa so višinske argentinske in perujske vrste muhaste in preslabo izsušene podležejo ob prvem hujšem mrazu. Mislim, da pri teh močno deluje biološka ura in so za prezimovanje v hladnem rastlinjaku manj primerne, saj tudi v hladnem ne mirujejo.

Če želimo kaktuse prezimovati v hladnih rastlinjakih, moramo natančno poznati lastnosti in zahteve posameznih vrst. V novejši literaturi najdemo že precej podatkov o posameznih vrstah, ki prenašajo ekstremne klime in pri skrbni selekciji lahko izločimo posamezne primerke za gojenje v mrzlem rastlinjaku. Jeseni jih moramo skrbno pripraviti na prezimovanje, saj morajo pričakati zimo dovolj izsušeni. V lonce posajeni kaktusi so za ta namen bolj primerni kot v gredah ali koritih, saj v loncih laže kontroliramo izsuševanje. V odprtih, močno prezračenih rastlinjakih lahko v ugodni jeseni zalivamo kaktuse celo do konca oktobra, vendar moramo tiste, ki jih nameravamo prezimiti v hladnem, izsuševati že od sredine septembra dalje. Pri tem velja pravilo, da je za večje rastline potreben daljši čas izsuševanja ne glede na količino prsti v loncu. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da je hitrost transpiracije vode in prevajanja sokov v rastlini za vsako vrsto drugačna. Nekateri kaktusi zelo počasi vsrkavajo vodo iz substrata, kar pa je seveda spet odvisno od gojitvenih pogojev in relativne zračne vlage. Primer: ferokaktusi na odprtem in prevetrenem prostoru izjemno hitro vsrkavajo vodo, v zatohlem prostoru pa počasneje kot ostale vrste. Torej je potrebno upoštevati prav vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na pripravo rastlin za prezimovanje, če se hočemo izogniti nepotrebnim poginom. Prav tako ni priporočljivo za hladno prezimovanje preizkušati stare in olesenele rastline, ki so bile dolga leta prezimovane v toplem rastlinjaku.

V popolnoma neogrevanem rastlinjaku lahko brez skrbi gojimo le popolnoma zimotrdne rastline, ki so skrbno pripravljene na prezimovanje. Za te rastline ne potrebujemo spomladanskega senčenja, dovolj je že intenzivno zračenje, ki preprečuje nastanek zatohle klime. Prav tako ni potrebna nobena zaščita rastlinjaka s PE folijo ali stiroporom. Če pa želimo v hladnih rastlinjakih gojiti delno zimotrdne kaktuse (npr. lobivije, gimnokalicije, eskobarije itd.), pa moramo rastlinjak v hudem mrazu ogrevati nad mejno temperaturo, pač glede na vrsto oz. skupino rastlin glede zimotrdnosti in glede na možnosti, ki nam jih daje rastlinjak.

Splošno

O sejanju

Setev je zagotovo eno od najzanimivejših del kaktusarjenja. Poleg zabave je to tudi najcenejši način za širjenje zbirke, čeprav se zazdi sprva zaradi neuspehov dražji kot nakup rastlin. Setev je sama po sebi tako enostavna reč, da skoraj ni smiselno izgubljati besed zanjo, pa se vseeno pri začetnikih pojavlja gora vprašanj, nanje pa seveda vsak veteran odgovarja po svoje. Tudi tole niso neka pravila za sejanje, je le povzetek izkušenj, ki so se nabrale v mojih zadnjih letih gojenja kaktusov in to v času, ko sem z nakupi semena iz tujine skorajda končal.

Čemu je namenjeno toliko besed okoli setve? Seme pač streseš iz ploda na zemljo, namočiš, pa zraste. To drži. Če kaj ne uspe, je pač krivo zanič seme. Ali pa vreme. Ali pa glivice. Sploh pa, v naravi preživi največ en primerek na milijon  semen. V kulturi milijona semen ni na razpolago in želimo pri setvi doseči čim boljše rezultate, sploh če smo seme kupili pri Židih in zanj plačali lepe denarce. Če se v naravi pogovarjamo v tisočinah procenta, se v kulturi približamo stoodstotnim setvam, to pa uspe le pri optimalnih pogojih. To seveda pomeni takih, ki jih kaktusi v naravi zagotovo nimajo. Pri setvi lahko torej le deloma opazujemo naravo, saj če bi se znali kaktusi v naravi razmnoževati tako hitro kot jih znamo v kulturi, bi v nekaj letih prerasli Ameriko.

Za uspešno setev rabimo torej dobro seme in dobro voljo. Ostalo se da kupiti.  Praksa je le pridelek dobre volje.

Prostor

Sejati se da na različne načine in v različnih okoljih, zato ni mogoče izdelati nekega točnega recepta za sejanje za vsako okolje posebej. V splošnem je treba za vsak prostor s prakso ugotovitim kakšne aktivnosti so potrebne za tisti prostor.

Najboljše pogoje za setev omogoča rastlinjak. Sejati je mogoče tudi na balkonu ali v stanovanju, vendar so v rastlinjaku pogoji najbolj podobni naravnim, tako da rast sejancev reguliramo le še s senčenjem in s primernim zalivanjem. Posode s sejanci se običajno postavijo pod mize ali na police tako da so čez dan v rahli senci.

Na balkonu se zgodijo neuspešne setve, ker pogoji niso stabilni. Preskusil sem setev astrofitov, ki so v tem primeru slabše kalili, po nekaj dneh pa so pričeli gniti oz. so se po zračenju preveč izsušili.

V stanovanju je poleti temperatura zelo ugodna za kalitev, vendar je premalo svetlobe in pričnejo sejanci hitro gniti. Za setve v stanovanju je torej potreben stalen nadzor in dobra dodatna luč. Seme sicer dobro kali, vendar se hitro pojavi kloroza in gnitje.

Čas setve

Seme se lahko načeloma poseje kadarkoli, če lahko sejancem preskrbimo ustrezno klimo. Brez posebnih priprav je setev možna od sredine pomladi naprej pa tja do sredine septembra, za zimske setve pa je potreben kalilnik. Pri izbiri časa setve se je pametno ozirati tudi na trenutno vreme, saj je nesmiselno sejati, če trenutni pogoji tega ne omogočajo. Zgodnje spomladanske setve lahko propadejo zaradi kakšne dolgotrajnejše ohladitve, ki se v naših krajih pogosto zgodijo, v vročih poletnih tednih pa je morda bolje počakati na kakšen deževen teden. Najboljše setve se zgodijo nekaj dni pred deževnim vremenom, ko najprej vročina prekine morebitno dormanco, ohladitev pa povzroči optimalne pogoje za kalitev.

Temperatura

Optimalna temperatura za kalitev je za večino vrst kaktusov pri 25°C. Nekatere mammilarije kalijo bolje pri 20°C, mehiške vrste pa nad 25°C. Optimalna temperatura za kaljenje v rastlinjaku je od 14°C ponoči do 32°C podnevi. V prvih dneh kalenja se lahko navlaženo seme nekaterih dormantnih vrst (na primer parodije in melokaktusi) pregreje tudi na 50°C tako da se dormanca prekine, ko pa seme vzkali, povzroči lahko visoka temperatura hud ožig sejancev in prekinitev kalenja.

Svetloba

Svetloba je eden od najvažnejših faktorjev za uspešno setev. Ustrezno osvetlitev enako kot temperaturo omogoča rastlinjak. Temperatura je sicer poleti v stanovanju bol ugodna za kalitev, vendar v zaprtih prostorih ni dovolj svetlobe za uspešno rast sejancev, ki jo regulira ravno ustrezna osvetlitev. Pomanjkanje svetlobe zanesljivo povzroči gnitje sejancev in množične pogine zaradi glivic vrste Fusarium. Nasprotno pa vroče poletno sonce lahko neutrjene sejance sprži v nekaj urah. Ravno zaradi tega je potrebna redna kontrola setve, ker se lahko gnitja in ožige s pravočasnimi ukrepi prepreči. Na žalost pa je treba za preprečevanje ožigov in drugih nevšečnosti pri setvah v rastlinjaku včasih poslušati tudi vremensko napoved.

Dormanca

V naravi so pogoji po dozoretju semen le redko ugodni za kalenje semena, še manj pa za preživetje mladih rastlinic. Po kalitvi mora imeti tudi po kalitvi določeno število vlažnih dni, sicer odmre. Zato imajo semena razne mehanizme, ki preprečujejo kalitev semena ob prvem dežju, saj trenutne padavine ne zagotavljajo tudi dovolj dolge vlažne dobe. Kljub občasnim ugodnim pogojem mora seme počakati na naslednje ugodno obdobje. To omogočijo snovi v semenu, ki začasno preprečijo kaljenje navkljub morebitni vlagi. Temu pojavu pravimo dormanca semena - torej naravna zaščita semena, da ne vzklije v neustreznem času.

Pri setvi dormanca zelo moti, ker prepreči enakomerno kaljenje semena ali pa seme sprva sploh ne kali. Obstaja več načinov, kako skrajšati dormantni čas. Najučinkovitejše je pregrevanje, zamrzovanje in drobljenje semena. Tem postopkom pravijo stratifikacija semena. Za nekatere posebne vrste je učinkovito namakanje v destilirani vodi, žvepleni in fosforni kislini itd. Vse te metode so priporočene za povečanje kaljivosti, kar seveda ne drži. V navidezno nekaljivem svežem semenu je nad 90% živih embrijev. S temi metodami skrajšamo dormantno dobo, ne povečamo pa kalivosti. Vsekakor pa povečamo uspeh pri setvi.

Nakup semena

Prodajalci semen

Seme lahko kupimo pri raznih prodajalcih semen v tujini. Najbolj znani so Koehres, Uhlig, Mesa Garden, Rowland, in Hochstaetter, v zadnjem času pa uveljavljajo tudi drugi, na primer Kakteen Haage in Cactus Heaven iz Malte. Pred naročilom si je pametno pravočasno preskrbeti cenike več ponudnikov, saj so cenovne razlike pri nekaterih vrstah kar občutne. Naročila potekajo večinoma pismeno tako, da naročnik v ceniku priloženo formo vpiše zaporedne številke vrst in količino semen, ki jih želi kupiti. V zadnjem času je možno dobiti cenike nekaterih prodajalcev tudi preko Interneta, naročilo pa se lahko pošlje po elektronski pošti. Velika prednost takega naročanja je enostavnost in hitrost, saj si kupec in prodajalec vse informacije izmenjata praktično v trenutku. Za informacijo podajam nekaj spletnih naslovov.

Kakovost semena

Pri setvi domačega semena vsakdo hitro ugotovi, da doma pridelano seme dosti bolje kali kot kupljeno. Kalivost semena z leti pada, odvisno pa je tudi od tega, kako je seme pobrano in skladiščeno. Prodajalci skušajo na cenike stlačiti čimveč različnih vrst, zato se v prodaji pojavi tudi zelo staro seme, ki sploh ne kali več. Nakup je torej najprej loterija, saj ni možno vnaprej uganiti, katero seme se trgovcu že dolgo valja po policah, z več nakupi pa se počasi ugotovi, kakšna merila je najbolje uporabiti pri naročilu.

Najhitreje izgubi sposobnost kalenja večina frailej, astrofiti, sulkorebucije, sčasoma pa izgubijo moč kalenja tudi Copiapoa in druge vrste. Nekatere vrste obdržijo sposobnost kalenja tudi do deset let, kar pa ne pomeni, da bo nekaj let staro seme tudi garancija za dobro setev. Če se med dobrim semenom pojavijo mrtva zrna, pogosto povzročijo plesnenje in nato propad cele setve. Za dober nakup je torej smiselno, da seme tistih vrst, ki hitro izgubljajo kalivost, kupimo takrat, ko se naenkrat pojavi nekaj novih vrst v ceniku ali pa ujamemo kakšno posebno ponudbo semen, sploh z znanimi poljskimi oznakami in rastišči. Na take ponudbe pogosto naletimo pri Rowlandu. Tako seme je ponavadi zelo kvalitetno. Poleg tega je preverjen način tudi vztrajno naročanje semena, ki ga ima dobavitelj v ponudbi, na razpolago ga pa ni. Zelo dobro kalijo tudi tiste vrste, po katerih je veliko povpraševanje, saj zaloge poidejo preden se seme postara.

Nekateri bolj zanesljivi prodajalci ponujajo vsako leto pretežno sveže seme, vendar nikoli tako sveže, da bi kalitev motila dormanca semena.

Dezinfekcija semena

Kupljeno seme je običajno že očiščeno, vendar je zaradi različne starosti, pa tudi zaradi neustreznega čiščenja pogosto okuženo z glivicami, bakterijami in kvasovkami. Noben od teh mikroorganizmov ne povzroči takojšnega gnitja sejancev, ga pa povzročijo hitro rastoče hife glivic, ki rastejo iz okužene ali odmrle semenske ovojnice. Dezinfekcija je zelo učinkovit način odstranjevanja glivic iz površine okuženega semena. Izvedemo jo s potapljanjem semena v razredčeno varikino (HOCl) 1:1 za nekaj minut. Varikina ne uniči kvasovk, ki pa na srečo niso zelo škodljive.

Dezinfekcija kupljenega semena se večinoma ne izvaja, je pa smiselna v tistih primerih, kjer je seme že po videzu nečisto in plesnivo ali na je otip lepljivo.

Pridelava domačega semena

Opraševanje

Precej kaktusov je samoplodnih, kar pomeni, da za rast ploda in semena niso potrebni nobeni dodatni posegi. Taki so na primer notokaktusi, večina melonarjev, nekatere lobivije in ferokaktusi,  nekateri turbinikarpusi in blosfeldije pa plodijo le če so cepljene. Pri nekaterih vrstah je možno povzročiti samoplodnost s pelodom iz rastline, ki spada v povsem drug rod. Tako je na primer možno cvet Strombocactus disciformis oploditi s pelodom Lophophora williamsii, s pelodom Glandulicactus setispinus pa je mogoče oploditi nekaj čisto drugih rastlin. Fraileje so kleistogamne, kar pomeni, da semenijo, čeprav se cvet sploh ne odpre.

Medsebojno se oplodita le dve rastlini z različnim klonom, torej sejanca. Vegetativno razmnožene primerke istega klona ni možno med seboj oploditi. Opraševanje se običajno izvaja s čopičem. Iz prašničnih brazd enega cvetu se s čopičem posname pelod in se ga nanese na brazde pestiča na cvetu druge rastline. Boljši način je nanos celih s pinceto odtrganih prašnikov na brazde pestiča druge rastline, saj se s tem izognemo možnosti oploditve z različnimi pelodi pri serijskem oplojevanju.

Cvetovi dehidriranih in v rasti zastalih rastlin imajo včasih nerazvite prašnike, na katerih ni peloda. Pojav nesočasnega dozorevanja peloda in rasti pestiča pri kaktusih ni pogost, se pa pojavlja pri nekaterih mlečkih.

Posebnosti: Svilnice se oplodijo podobno kot orhideje tako da se cel polinij namesti v ustrezno lego v staminalno režo. Pri orhidejah je zadeva enostavna, saj so polinariji veliki, pestič pa zlahka dosegljiv, pri svilnicah pa je potrebno nekaj izkušenj in dobra lupa, ker so spolni organi zelo majhni in težko dosegljivi. Cvetove z dolgim vratom, v katerih je vrh pestiča globoko skrit, na primer pri Discocactusih, se zlahka oplodi tako, da se cvet najprej vzdolžno raztrga, tako da postanejo brazde pestiča vidne. Havortije se najlažje oplodi s šivankinim ušesom. Gimnokaliciji imajo pogosto vrh pestiča popolnoma zakrit s prašniki, vendar imajo tudi cvetnega prahu toliko, da se lahko obilno naprašen vrh čopiča potisne skozi prašnike druge rastline in tako temeljito opraši brazde.

Dozorevanje plodov

Plodovi zorijo od nekaj mesecev do enega leta, odvisno od vrste. Večina dozori v dveh ali treh mesecih, nekatere vrste, na primer Discocactusi in Coryphantha dozorevajo pol leta, Ariocarpusi pa dozorijo šele junija v naslednji sezoni. Če rastlina v času dozorevanja plodov preveč dehidrira, so tudi plodovi bolj drobni, seme pa pogosto nerazvito ali pa celo odmre. Taki primeri so redki, pogosteje pa je zaradi slabe oploditve v plodu samo nekaj ali celo nič semen. Neoporterije in islaje lahko tvorijo plodove brez semena.

Način dozorevanja plodov je povezan z načinom raznašanja semen. Plodovi s sladkorno pulpo so rdeči, rumeni ali zeleni, so večinoma užitni, sočni in se največkrat ne odprejo, če pa se, potem bočno počijo tako da postane sladkorna pulpa vidna. Pulpa se lahko posuši, seme pa se loči in usipa po rastlini. V naravi seme teh raznašajo živali in mravlje. Taki so ehinocereusi, mamilarije, eskobarije, korifante, lobivije, melonarji in drugi. Nekateri plodovi imajo sicer sočno plodnico, vendar se seme loči od stene in se vsuje iz ploda, ko se ta odpre. Plod lahko odstopi od areole kot na primer pri telokaktusih in parodijah, lahko pa bočno poči kot na primer pri Strombocactusu disciformisu in raznih turbinikarpusih.. Seme se vsuje iz ploda in ga voda odnese v tla okoli rastline. Suhe plodove tvorijo weingartije, notokaktusi, sulkorebucije, kopiapoe in drugi kaktusi. Ti plodovi največkrat ostanejo zelo dolgo na rastlini in odpadejo s semenom vred šele takrat, ko plodnica razpade.

Poseben primer so nekatere velikocvetne mamilarije, ki tvorijo dozorele vidne plodove le takrat, ko intenzivno rastejo in so dobro prehranjene, sicer tvorijo plod globoko v pazduhi tako da ga moramo iz aksile izkopati z lanceto. Seme teh vrst je zaradi dormance ponavadi problematično pri setvi.

Mlečki tvorijo trosemenski plod, ki se pri navlaženju bliskovito odpre in odvrže seme daleč naokoli. Če hočemo seme teh  vrst uloviti, pokrijemo rastline med dozorevanjem semena s tanko gazo.

Svilnice imajo zelo velike plodove, ki se bočno odpirajo. Ko se plod odpre, seme izpade in se raztrese. Seme ima dolga vlakna, tako da ga v naravi veter razpiha daleč naokoli.

Aloje, gasterije, anakampserosi in podobne vrste tvorijo viseče plodove, ki se posušijo in vzdolžno odprejo, tako da se seme iztrese iz plodov ob najmanjšem sunku.

Živi kamenčki imajo poseben način raznašanja semena z vodo. Ob dežju se navlaženi plodovi v nekaj minutah odprejo, seme pa voda odnese v tla. Ko se plodovi osušijo, se lopute na vrhu ploda spet zaprejo. Seme vzkali v dveh dneh.

Pobiranje plodov in semena

Seme je najbolje pobrati čimprej, že zaradi tega, ker se seme raztrese in kali ob rastlinah. Zadeva je sprva zabavna, sčasoma pa postanejo sejanci nadležen plevel, ki ga težko odstranimo. V splošnem se v kulturi plodovi na kaktusih posušijo in čez zimo splesnijo. kar povzroči tudi gnitje rastlin. Nepobrani plodovi in neoplojeno cvetje je običajno vzrok za nepričakovano zimsko gnitje mamilarij, zgnije pa tudi marsikateri gimnokalicij, kateremu je pričel plesneti plod.

Pri pobiranu plodov se seme pogosto vsuje iz ploda, sploh tam, kjer je plod odprt, seme pa suho. To se pojavi pri parodijah, strombokaktusu, turbinikarpusih, sploh pa pri telokaktusih. To seme se lahko učinkovito pobere s sesalko preden se ploda sploh dotaknemo, sicer povzročimo še raztresanje semena po rastlini in po tleh. Sesalko lahko izdelamo iz laboratorijske puhalke, sicer pa lahko uporabimo kakršnokoli primerno stekleno ali še bolje plastično posodo in vanjo namestimo dve cevki za odsesavanje semena.

Čiščenje semena

Domače seme je vedno najbolj kvalitetno, vendar ga je najbolje po pobiranju čimprej oprati. Čiščenje ni smiselno le pri zelo drobnem semenu, ki suho izpade iz plodov, to je pri parodijah, blosfeldijah in strombokaktusih. Vse ostale, tudi tiste, ki sicer suhi izpadejo iz plodov, pa je dobro očistiti, pa čeprav je seme na videz čisto. Načeloma sicer seme pri odprtih setvah ne plesni, če pa že, pa plesen običajno ne napreduje. S čiščenjem se izognemo vsaki možnosti, da bi bilo seme že pred setvijo okuženo ali vsebovalo hranila, v katerih se zaredijo glivice. Plodovi s sladkorno pulpo lahko splesnijo že na samem kaktusu, sploh jeseni.

Seme se ročno izlušči iz pobranih plodov na vogal kuhinjskega prta ali v robec, se zapogne robove v mošnjo in spere seme s tekočo vodo. Seme je čisto, ko ne vsebuje več sluzi in ostankov plodnice, torej v tkanini ne drsi več gladko. Po spiranju se mošnjo ožme, razprostre in ostrga seme iz tkanine z nožem. Ko se seme osuši, se ga zapakira v primerne vrečke in ustrezno označi.

Očiščeno, doma pridelano seme ni potrebno posebej dezinficirati.

Shranjevanje semena

Očiščeno seme se sicer lahko takoj poseje, vendar je zaradi dormance semena nekaterih vrst setev vprašljiva. Seme, ki nima dormance, se lahko poseje takoj. Sem spadajo astrofiti, fraileje, korifante in podobni, za ostale vrste pa je zelo primerno kratkotrajno shranjevanje semena v petrijevkah na soncu, tako da se seme dobro presuši in pregreje, saj se s tem pogosto prekine dormanco. V vsakem primeru se seme ustrezno označi. Najboljši način je uporaba plastične etikete, na katero se napišejo podatki o rodu, vrsti in variaciji matične rastline, nato morebitna forma, rastišče in poljska številka, pomembno pa je tudi leto setve. Zakaj vsi ti podatki in zakaj sploh ta navodila, saj vsak osel ve, da mora seme označiti? Pri nekaj semenih sicer lastnik kaktusa ve, kakšen je izvor semena, zato ga sploh ne označi. Po dolgih letih in po več setvah pa se ti podatki tako razdrobijo in pomešajo, da je izvor rastline možno samo še uganiti. Podobno je pri kupljenem semenu, kjer lastnik pogosto izpiše samo ime vrste, ne pa tudi ostali podatke, čez leta pa se ugotovi, da iz cenikov in naročil ni možno več razbrati, za katero vrsto in katero setev se gre, da o rastiščih niti ne govorimo.

Pri nabavi semena dobimo od nekaterih dobaviteljev seme že označeno z natisnjenimi etiketami. Tak tisk je mogoč s posebnim tiskalnikom s termotransfer trakom, kar pa se ne da tiskati z navadnim tiskalnikom. Tiskalnik za tak tisk je zelo drag, saj stane samo tiskalna glava tristo tisočakov, zato si ga lahko privošči samo večje podjetje. Ko smo že pri označevanju: v uporabi so običajne bele plastične etikete, za pisanje pa se običajno uporablja zelo odporen flumaster, vendar noben izdelovalec pisal ne garantira, da ne bojo iz etiket izginila vsa imena po prvem škropljenju z insekticidom, če ne že prej. Najbolj trajen je zapis z navadnim grafitnim svinčnikom!

Težave s semenom

Težav s semenom načeloma ni, toda včasih ga odnesejo mravlje. Po pravilu odnesejo seme najbolj redkih rastlin. Zaenkrat še ni znano, kako to ugotovijo. To opravijo tako hitro, da spraznijo plod v nekaj minutah in to običajno še iz ne popolnoma dozorelega ploda. Če v rastlinjaku ni mravelj, se bodo zagotovo pojavile, ko bodo zreli plodovi Turbinicarpusa pseudepectinatusa.

Če semena ne poberemo pravočasno, bo, kot že rečeno, v plodu splesnilo najkasneje jeseni. Lahko pa se zgodi, da se osušen plod po zalivanju spomladi tako namoči, da bi seme vzklilo kar v plodu. Tako lahko vzkalijo kopiapoe in turbinikarpusi. Pogosto pa se seme v sočnih plodovih skuha v poletnem soncu in seme vzkali kar v plodu. To se zelo pogosto zgodi melonarjem in nekaterim mamilarijam. Sejanci se pri čiščenju poškodujejo in pri setvi odmrejo, razen če jih pred čiščenjem ne ločimo od nevzkaljenega semena. Zanimivo je, da seme obalnih melonarjev noče nikakor kaliti, v plodu pa se pregreje in kali brez težav.

Največja težava je seveda v tem, da najbolje semenijo in kalijo le tiste vrste, katerih je v zbirki na pretek

Setvene posode

Pladnji

Največ kaktusarjev seje v manjše pladnje različnih dimenzij. V prodaji se dobijo setveni pladnji 25 x 40 cm in 30 x 50 cm, uporabiti pa je možno vse, kar je podobno pladnju, celo odpadna embalaža iz stiropora, improvizirani leseni zabojčki ali celo pločevinasti pladnji. Pladnji morajo imeti vsaj par centimetrov visok rob in perforirano dno, da lahko voda po zalivanju odteka ven. Najboljši so plastični polietilenski setveni pladnji, dobro pa je, da vsebuje plastika UV zaščitni dodatek, sicer postanejo pladnji krhki in se pričnejo v par letih lomiti. Če se v pladenj poseje več vrst, jih je treba sejati izmenično ali pa uporabiti improvizirane pregrade, da se seme ne pomeša.

Kalilnik

Kalilnik je placebo za entuzijaste, ki ne vedo, kaj bi z denarjem. Kalilnik sicer omogoča setev v zaprtem prostoru ne glede na letni čas. Ima ustrezno ogrevanje, osvetlitev in ventilacijo in omogoča toplo in vlažno okolje, zato porablja tudi nekaj energije. Omogoča stalno enakomerno klimo, kar je za kalitev samo zelo dobro, sejanci pa v zaprtem prostoru vseeno gnijejo, tako da je časovna pridobitev pogosto pod vprašajem. Kalilniki torej potrebujejo stalen nadzor, ker se glivice v okuženih setvah bliskovito širijo.

Lončki

V Sloveniji se za  gojenje kaktusov uporabljajo največ kvadratasti lončki iz črne plastike. Imajo nekaj prednosti pred pladnji. V lončke št. 5 se poseje do 20 semen, v šestice ali sedmice pa do 100, pač odvisno od hitrosti rasti sejancev in od tega, koliko časa bodo sejanci v lončku ostali. Semena v lončkih ni treba posebej ločevati z ogradami, posejane pa se zloži v večji pladenj in se jih lahko zaliva od spodaj. V primeru gnitja se lahko posamezne lončke izloči in tretira ločeno. Poleg tega se lončke kasneje lahko uporabi za sajenje odraslih rastlin, pladnje pa se lahko uporabljajo pretežno za sejanje in pikiranje.

Pladnji z gnezdi

Za pikiranje sejancev so v prodaji pladnji s posebnimi gnezdi, v katere se sicer pikirajo sejanci raznih okrasnih okenskih rastlin. Te pladnje se lahko koristno uporabi tudi za setve, saj so pladnji zelo poceni, v paketu pa se dobi pladenj, gnezda in pokrov. Gnezda imajo malo manjšo površino kot lončki št. 5 in so najbolj primerna za setve od 20 - 50 semen. Možno je zalivanje od spodaj, setev pa se pokrije  z originalnim plastičnim pokrovom.

Petrijevke, prekristalizirke in razni kozarci s pokrovi

Petrijevke in prekristalizirke so laboratorijska steklovina, ki se lahko zelo uspešno uporabi za setve. Učinkujejo podobno kot stekleni ali plastični kozarci s pokrovom. Petrijevke so zelo nizke in omogočajo setve vrst, ki imajo zelo drobno seme in izjemno počasi rastejo, na  primer blosfeldije in strombokaktusi. Za osnovo se lahko uporabi kremenčeva ali kakšna druga mivka, lahko pa se poseje tudi na navlaženo staničevino ali na toaletni papir. Večji sejanci petrijevko prehitro prerastejo, zato jih je bolje sejati v prekristalizirko ali v kozarec. V posodo se nasuje za četrtino višine posode pesek ali kak drug setveni substrat, se nasuje semena, zalije in pokrije s pokrovom. Posodo se postavi na svetlo ali kar na neposredno sonce. Sejanci v teh posodah preživijo presenetljivo visoke temperature, morajo pa biti neprekinjeno vlažni. Iz posode jih je nujno pikirati le v primeru če pričnejo gniti ali če preraščajo eden drugega.

Substrat

Substrat za setev mora biti material, na katerem se glivice in drugi mikroorganizmi ne morejo uspešno razmnoževati. Dobro je tudi, da ne vsebuje preveč kislin ali alkalij, strupov ali drugih aktivnih snovi. Za setvene substrate se zato uporabljajo razne mivke in peski, najbolje brez kakšnih dodatkov. Primerna je tudi ilovica brez gnojil, šota in humus. Za setev je primerna granulacija peska 0 do največ 5 mm velikosti zrn. Peska pred uporabo ni potrebno prati.

Zemlja za kaktuse

Najpogosteje uporabljena, vendar najmanj priporočljiva za setve je običajna zemlja za kaktuse. Še bolj  neuporabna kot doma pripravljena je kupljena mešanica za kaktuse, ki vsebuje še več organskih snovi. Za setev se sicer lahko uporabi zmes enega dela humusa ali šote, enega dela ilovice in vsaj petih delov peska. Osebno odsvetujem uporabo zemlje za kaktuse za setveni substrat, ker se glivice na njem prehitro širijo.

Ilovica

Dokaj uporabna za setve je tudi ilovica, ki se jo nakoplje pod ježami ob gozdnih poteh. Taka ilovica nima organskih primesi, je zelo fina, ker pozimi zmrzne, vsebuje pa tudi določen delež peska. Če se taka ilovka pomeša s presejano šoto, nastane fin substrat, v katerem kaktusi kar dobro uspevajo. Slaba lastnost ilovice je kislost in zbitost po zalitju, zato v ilovico lahko sejemo le nekatere vrste in še to jih moramo kmalu prepikirati, ker na ilovici pogosto zrastejo alge. Ilovica je zelo primerna za setve drobnosemenskih vrst, ker vpije malo vode, vendar jo sorazmerno dolgo zadrži.

Šota

Dokaj uspešno se lahko seje v mešanico šote in raznih peskov, ker se glivice v šoti ne razraščajo. Je poceni in jo prodaja vsaka malo bolj založena kmečka zadruga. Sama šota je zelo kisla, zato je treba sejance iz šote že po nekaj mesecih prepikirati v stalen substrat. Šota vpije ogromno vode, vendar se tudi zelo hitro izsuši, zato je potrebno zelo pogosto zalivanje, kar pa za kaktuse ni najbolj ugodno. Če se šota popolnoma posuši, se voda težko ponovno vpije vanjo. Velike vrtnarije za gojenje uporabljajo pretežno obogateno šoto, pri gojenju v malih rastlinjakih pa se pokaže, da gojenje v sami šoti težko obvladamo in raje uporabimo bolj zanesljive substrate.

Skrilavec in peščenjak

Skrilavci in peščenjaki so odličen substrat za setve. Dobi se ob vznožjih manjših potokov. Pesek naj bo presejan na 5 mlimeterski mreži, spiranje pa ni potrebno. Pesek se lahko uporabi brez vsakih dodatkov. Bojazen, da bi se pri zalivanju substrat razpršil, je odveč, saj je pesek zelo homogen. Pikiranje sejancev je nujno šele takrat, ko se pričnejo izrivati, saj jim zrastejo močne vertikalne korenine. Voda se v pesku zadrži nekaj dni, zato se bolje obnaša kot šota in humus.

Lophophora williamsii

Lophophora jourdaniana

AZTEKIUM ritteri (Boed) Boed

EPITHELANTHA micromeris (Eng) Web

Astrophytum capricorne v. niveum

Echinocereus reichenbachii v. albertii

Echinofossulocactus phyllacanthus

Echinofossulocactus kellerianus

Lophophora williamsii (pejotl, božanski kaktus)

Splošno o pejotlu

Kraljestvo: Plantae (rastline) Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke) Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice) Družina: Cactaceae (kaktusovke) Rod: Lophophora Vrtsta: Lophophora williamsii (Lem.) J. Coult.

Pejotl (peyotl) je domače ime za kaktus Lophophora williamsii (Lem.) J. Coult. Spada v družino Cactaceae. Beseda pejotl izvira iz jezika domorodcev skupine Nahuatl.

Lophophora williamsii je kaktus, ki raste od srednje Mehike do jugozahodnega Teksasa. V naravi je Lophophora williamsii po CITES konvenciji strogo zaščitena rastlina (I. razred).

Pejotl je povezan z religijo domorodcev in spada v skupino več vrst kaktusov, ki poleg uporabe v domačem zdravilstvu in magiji predstavljajo božanstvo. Uporabljajo ga indijanci plemena Vičoli in pripadniki nekaterih drugih plemen pri svojih verskih obredih.

Druga imena

Opis rastline

Lophophora williamsii je majhna ploska rastlina s premerom do 15 cm, večinoma solitarna, pogosto pa se razraste v skupino z več glavami. V zemlji ima zadebeljen koren, v katerem shranjuje del vode. Povrhnjica rastline je temnozelena z rahlim sivkastim poprhom. Rebra so sploščena, le nakazana, večinoma jih je 5 do 8. Areole so majhne in redko razporejene, brez bodic, s staranjem tvorijo cofe trihomov. Cvet je rdeč do rožnat, redkeje bel. Plodovi so rdeče jagode, ki vsebujejo do nekaj deset semen. Lophophora williamsii je večinoma samoplodna rastlina. Raste zelo počasi. Do dobe cvetenja potrebuje vsaj pet let, do odrastle velikosti lahko traja deset ali več let. V kulturi lahko raste hitreje in cveti že v tretjem letu starosti. Rastlini pri preživetju v suhih področjih pomaga CAM metabolizem.

Kaktus Lophophora williamsii je v času evolucije popolnima izgubil bodice in je tako verjetno na vrhu razvojne lestvice kaktusov. Od najbližjega sorodnika Lophophora echinata se loči po temnejši povrhnjici in rožnatem cvetu. Lophophora echinata ima svetlozeleno povrhnjico s sivkastim poprhom in bele ali rumenkaste cvetove. Lophophora echinata vsebuje zelo alkaloidov, meskalina pa skoraj nič.

Slika desno: Lophophora echinata

Razširjenost

Pejotl raste v srednji Mehiki in jugozahodnem Teksasu. Najbolj je razširjen v Mehiških pokrajinah Chihuahua, Tamaulipas in San Luis potosi.

Lophophora williamsii raste v apnenčastih tleh v polpuščavah in puščavah med nizkim grmičevjem. Rastline na teksaškem področju zdržijo nizke nočne temperature do -10st.Celzija, v nižjih predelih mehiškega Tamaulipasa pa rastejo v bolj blagi klimi.

Alkaloidi

Zaščito pred živalmi pejotlu dajejo strupeni alkaloidi iz skupine meskalinov, ki delujejo kot psihoaktivne snovi. Alkaloidi so običajno odpadek rastlinskin biokemičnih ciklusov, vendar jih rastline ne izločijo, ker imajo v taki obliki zaščitno ali kakšno drugo biološko funkcijo. Lophophora williamsii vsebuje precej alkaloidov iz skupine fenetilaminov. Glavni alkakoid pejotla je meskalin, ki je zastopan v sveži rastlini do 0,4%.

Uporaba in delovanje pejotla

Pejotl zaradi vsebnosti meskalina deluje psihedelično. Človek, ki zaužije zadostno dozo meskalina (0,4-0,6g), vidi barvne iluzije, barvito svetlobo, pojavijo se mu tudi slušne, vonjalne, okušalne in otipne halucinacije, pogosto pa se pojavi tudi občutek lebdenja. Uporabniki pejotla oz. meskalina govorijo o zelo nasprotujočih si učinkih, od prijetnih občutkov breztežnosti, vidnih halucinacij, do razširitve zavesti do neznanih dimenzij in vpogleda v svoje bistvo. Nasprotno nekateri uporabniki doživijo zelo neprijetne vizije, ki se lahko začnejo z zelo slabim počutjem in bruhanjem. Ker je meskalin šibkejši kot po delovanju soroden LSD, se je v začetku šestdesetih let uporaba meskalina med ameriškimi uporabniki psihedelikov opustila.

Uporaba pejotla med domačini

V preteklosti so pejotl uporabljali domačini raznih plemen v domačem zdravilstvu in v obredne namene. Uživanje pejotla v nekaterih plemenih ni bilo dovoljeno ženskam, zločincem, tatovom in mladeničem, ki še niso doživeli iniciacije. Pejotl naj bi namreč zlobnim ljudem in tistim, ki jih Pejotl ni sprejel, povzočil zelo grozljive halucinacije.

Pleme Vičoli še vedno goji tradicijo potovanja v deželo Wirkuta, kamor se sedemnajst izbranih pripadnikov plemena enkrat letno odpravi na preko 400 km dolgo pot. Potovanje se začne oktobra in poteka po določeni proceduri, med potovanjem pa se udeleženci postijo. Na rastišče pejotlov prispejo zgodaj zjutraj, zanetijo ogenj in ob obrednem plesu prosijo za dober ulov. Nekaj ga zaužijejo takoj. Po vrnitvi domov lahko pejotl zaužijejo tudi ostali člani skupine ob spomladanski slovestnosti klicanja dežja in dobre letine.

Vestni nabiralci pejotla odrežejo zgornji del stebla, se rastlini (božanstvu) opravičijo in jo zaužijejo le v posebnem obredu. Pravilno odrezana rastlina se sčasoma obnovi, saj iz kambija zrastejo novi brsti rastline.

Danes za uporabo odrežejo steblo pejotla in ga narežejo na tanke rezine, imenovane mescal buttons (meskalinski gumbki). Rezine posušijo na soncu. Pri zaužitju med strogo določeno proceduro rezine najprej navlažijo s slino, jih z dlanmi zvaljajo v kroglice in jih pogoltnejo brez žvečenja. Pripadnikom kulta, ki ne živijo na področjih, kjer raste pejotl, pošiljajo posušene rezine kar po pošti. Pripadniki plemena Kiowa tako vsako soboto ponoči ob ognju pogoltnejo 10 - 12 takih gumbkov.

V domačem zdravilstvu so domačini uporabljali pejotl kot protibolečinsko sredstvo, pri vročici, pri zdravljenju astme, revmatizma, tuberkuloze, spolnih in kožnih bolezni, gripe, diabetesa, krčev in pri zdravljenju ran. Verjamejo tudi, da pejotl deluje varovalno proti urokom. Alkaloid pejokaktin, ki je prisoten v pejotlu v manjših količinah, je pokazal antibiotično delovanje (test na miših, okuženih s Staphylococcus aureus). Dokazano je tudi ugodno delovanje meskalina pri zdravljenju očesnih boleznih.

Učinkovita doza meskalina je približno 0,5 g. Tkivo pejotla je zelo grenko, pri nekaterih uporabnikih pa lahko deluje odvajalno. S primerno pripravo na seanso povzroči vidne efekte in globoko introspekcijo. Izdelana je bila tudi medicinska študija vpliva dolgotrajne uporabe pejotla pri domačinih (Dr. John Halpern, Psychological and Cognitive Effects of Long-Term Peyote Use Among Native Americans). Raziskava je pokazala, da dolgotrajna uporaba pejotla povzroči boljše psihofizično stanje domačinov, ki so pejotl uživali, kot kontrolna skupina ljudi, ki ga niso ali pa so poleg pejotla uživali alkohol. To potrjuje tudi prepričanje indijancev, da pejotl učvrsti telo in mu daje vitalnost.

O uporabi pejotla v magiji je antropolog Carlos Castaneda napisal 12 knjig. Kaktus je prikazal kot eno od orodij učitelja Yaqui vrača don Juana Matusa, ki mu je 'Mescalito' priporočil kot sredstvo za vpogled v svoje bistvo. Večinoma so vrači pejotl tako tudi uporabljali, torej kot iniciator in pod pogojem, da jim 'Mescalito' dovoli uporabo. Don Huan je v pejotlu videl svojega življenjskega učitelja.

Ogroženost in zaščita

Lophophora williamsii spada v I. razred ogroženih rastlin po CITES konvenciji, katere podpisnik je tudi Slovenija. V Mehiki in ZDA ropanje rastlin zakonsko strogo nadzirajo in restriktivno kaznujejo kršilce. Prepovedano je nabiranje kateregakoli dela rastlin ali rastline cele, kršitelje pa čaka odvzem materiala, kazen približno 3000 USD in dosmrtni izgon iz države. Kršilca seveda najprej doleti zapor, ki v Mehiki pomeni prenočevanje v hladni kamniti ječi s podganami, po plačilu kazni pa kršitelj nima več možnosti vstopa v državo.

Uporaba pejotla je danes prepovedana tako iz stačišča zaščite ogroženih rastlin kot glede zakona o prepovedanih drogah. Pejotl se namreč nahaja na listi prepovedanih drog, kar se v Ameriki strogo spoštuje. Uporaba pejotla v verske namene je danes regulirana in je dovoljena le članom verske sekte Native American Church.

Neowerdermannia vorwerkii

Kaktusi v kulinariki

Sadeži mnogih vrst kaktusov so sočni, sladko-

kisli in že dolga stoletja sestavina nekaterih

nacionalnih kuhinj. Najbolj poznani so figi

podobni sadeži opuncije Opuntia ficus-indica, iz

jugovzhodne Azije prodira Dragon fruit, do

kilogram težke sočne jagode vrste Hylocereus

undatus. Ponekod v visokogorju Bolivije

uporabljajo kaktus Neowerdermannia vorwerkii

namesto krompirja. Kaktus borovničar

(Myrtillocactus geometrizans) se odlikuje po

izraziti modri barvi stebla, pa tudi plodov. Iz

kaktusom podobnih rastlin agav izdelujejo

znamenito alkoholno pijači Tequilo.

Najmanjši kaktus

je Blossfeldia liliputana, katere trup ne preseže

1 cm v širino in višino. Raste v Argentini in Boliviji

v višini okoli 1500 m.

Taščin fotelj

Kaktus, ki potrebuje 40 let, preden prvič zacveti.

Cepljenje kaktusov

Namen cepljenja kaktusov

Cepljenje kaktusov je način razmnoževanja in ohranjanja bolj zahtevnih vrst kaktusov, pogosto pa se cepi kaktuse tudi zaradi hitrejše rasti. Princip cepljenja kaktusov je podoben kot pri sadnem drevju: na trpežno podlago cepimo občutljiv cepič, ki necepljen ne bi dobro uspeval. Pri kaktusih namreč obstajajo vrste, ki dolgoročno v našem okolju nimajo možnosti preživetja. To so na primer kaktusi iz rodov Sclerocactus in Pediocactus, kaktusi Echinocactus horizonthalonius, E. polycephalus in Pyrrhocactus umadeave, pogosto pa se cepijo tudi Echinomastus, Ariocarpus, Discocactus in podobni. Slednji preživijo tudi necepljeni, vendar je pogosto namen cepljenja tudi na vsak način ohraniti primerek. To se pogosto pojavlja pri ogroženih vrstah, na primer mleček Euphorbia columnaris, ki je v naravi skoraj izumrl, vendar se ohranja precej cepljenih primerkov v zbirkah. Ker cepljeni kaktusi rastejo hitreje, se ceplenje uporablja tudi za zelo počasi rastoče vrste, kot so Blossfeldia, Aztekium in Strombocactus.

Cepljenje je priporočljivo tudi za začetnike, ki želijo na vsak način gojiti bolj zahtevne vrste. Trmasto vztrajanje pri gojenju zahtevnih rastlin na lastnih koreninah brez pravega predznanja ali dobrih pogojev za gojenje je obsojeno na neuspeh, razočaranje pa običajno prepriča mlajše nadebudneže, da vseeno posežejo po nožu. Cepljenje je sicer enostavno opravilo, po drugi strani pa sčasoma postane prava znanost, zato sem jo opisal v tem poglavju o cepljenju.

Reševanje nagnitih in okuženih kaktusov s cepljenjem je običajno obsojeno na neuspeh, vendar imajo taki primerki še vedno več možnosti za preživetje kot necepljeni.

Še beseda o izrazu cepljenje: v slovenskem jeziku sta poznani in pravilni obe besedi, cepljenje in ceplenje, zato sem tudi v tem tekstu uporabil oba.

Osnovni princip cepljenja

Pri cepljenju odrežemo podlagi vrh in nanjo pritrdimo primerno obrezan cepič. Bistveno pri cepljenju kaktusov je, da cepič pritrdimo tako, da se kambija cepiča in podlage stikakta vsaj na enem mestu.

Kambij je žilno snopje, ki v v steblu kaktusa skrbi za prenos snovi po rastlini. Ko kaktus horizontalno prerežemo, na sredini vidimo svetlejši krog, ki je pri nekaterih kaktusih proti koreninam olesenel. Najboljši rezultat pri cepljenju kaktusov dosežemo, če spojimo mlada tkiva, zato moramo podlago prirezati ravno prav visoko, cepič pa mora biti čim mlajši. Običajno so rezultati najboljši, če je brst, uporabljen za cepič star eno do tri leta s premerom enega do treh centimetrov. S tako velikimi cepiči bomo imeli tudi najlažje delo.

Na sliki desno je stržen s kambijem v starem Echinocactus grusonii. Če je kambij tako olesenel, na uspešno spajanje s podlago ne smemo računati.

Orodje in material

Za cepljenje potrebujemo vitalno podlago za cepljenje kaktusov, zdrav cepič in ustrezno orodje.

Podlaga naj bo izbrana glede na način vzgoje in na vrsto cepiča. Nekateri cepiči utegnejo biti nekompatibilni s podlago.

Orodje za cepljenje kaktusov

Pri cepljenju bomo potrebovali oster nož, pinceto ali klešče, gumice ali narezana stekelca, alkohol in dobro merico previdnosti. Nekateri si za fiksiranje cepiča na podlago izdelajo stojalce z gibiljivo glavo na jekleno vzmet in cepič na podlago enostavno stisnejo kot s kleščami.

Cepič lahko na podlago pritrdimo tudi z bodico kaktusa, vendar danes te metode ne uporablja nihče. V preteklosti je bila pogosto uporabljena za cepljenje epifilov.

Najboljši čas za cepljenje kaktusov

Teoretično lahko cepimo skoraj kadarkoli, vendar izkušnje kažejo, da so najboljši rezultati cepljenja v maju in juniju. Nekateri češki avtorji propagirajo zgodnje spomladansko cepljenje na neaktivno podlago. To je mišljeno predvsem za Eriocereus jusbertii, vendar moje izkušnje kažejo nasprotno. Cepič in podlaga naj bosta v aktivni rasti.

Konec julija in avgusta se v rastlinjakih zaradi visoke vlage pojavijo insekti in razne okužbe z glivicami. Najbolj nevaren čas je od začetka avgusta do sredine septembra. V tem času se cepiči sicer sprimejo s podlago, vendar se pojavi visok odstotek okuženih cepljenk in zavrnitve, ki so posledica okužbe na spoju, v nekaterih primerih pa tudi sluzi, ki se izloči iz podlage ali cepiča. To zadnje je posebno izrazito pri opuncijah.

Jeseni sicer lahko cepimo, vendar je dobro, da se cepič že v prvi sezoni dobro zraste s podlago. Na primer, jeseni cepljeni sejanci na Echinopsis se sicer dobro sprimejo, vendar jih čez zimo podlaga 'potegne vase'.

Postopek cepljenja kaktusov

Podlage narežemo že eno sezono prej, da se dobro ukoreninijo. Možno je tudi cepljenje na neukoreninjene podlage, vendar jih vsaj desetina propade. Ko posedujemo več cepljenih kaktusov, lahko pridelamo dovolj novih podlag z ukoreninjanjem brstov, ki poženejo iz podlag pod cepljenimi kaktusi. Če pa teh ni dovolj, kupimo nekaj preverjenih vrst podlag, ki jih potem režemo za podlage.

Drobne in olesenele kaktuse odstrižemo kar s sadnimi škarjami, debelejše in mehke podlage pa z nožem. Pri dolžini podlage računajmo na to, da bo do uporabe še nekaj zrastla.

Kaktusi za podlage se običajno hitro ukoreninijo, zato tretiranje z rastnim hormonom ni potrebno.

Priprava podlage za cepljenje

Dobro ukoreninjeno podlago imejmo posajeno v zadosti velik lonček z ravnim dnom, sicer se bo pri obrežitvi s stekelcem prevračal. Če pritrdimo cepič z gumico, o tem ni treba razmišljati. Nekaj dni pred cepljenjem podlage zalijmo, da se ne bodo po cepljenju preveč sesedle.

Pred cepljenjem običajno porežem tudi korenine, ki so rastle iz lončka skozi spodnje luknje. Če so debele, jih odrežem s kratkim nožem. Do sedaj se še ni zgodilo, da bi se podlaga na ta način okužila.

Čistoča pri delu

Pri cepljenju pogosto pride do okužb, zato je pri delu potrebna čistoča. Najprej si običajno očistim prostor, odstranim smeti z morebiti okuženim materialom, počistim delovno mizo in se nazadnje spravim k dezinfekciji orodja. Nož, pinceto, škarje in ostalo orodje pred uporabo operem z vodo in ga pustim, da se odcedi in osuši. Pred rezanjem nož polijem z alkoholom in ga obrišem s papirjem. Dober bo navaden toaletni papir, boljšega, pa tudi cenejšega pa dobite v kakšni kmečki zadrugi.

Za cepljenje uporabljam dolg kuhinjski nož, katerega občasno pred cepljenjem nabrusim s finim brusnim kamnom. Zelo dobre so tudi britvice ali skalpel, vendar je za raven enakomeren rez najbolj priročen nož. Ta je pri zelo bodičastih podlagah skoraj nepogrešljivo orodje.

Za nabrizgavanje alkohola so najboljše plastične laboratorijske puhalke. Za razkuževanje naj bi bil sicer boljši 67% alkohol, vendar uporabljam kar nerazredčen 96% denaturiran alkohol. Ta se na orodju tudi hitreje posuši. Tudi tega dobite v kmečkih zadrugah ali v tehničnih trgovinah, lekarniški bo precej dražji.

Med ceplenjem izklopim tudi ventilatorje, da ne pride do prenašanja prahu in glivičnih trosov.

Obrezovanje podlage

Podlagi najprej odrežemo vrh, vendar tako visoko, da bo neposredno pred cepljenjem še vedno mogoče narediti končni rez. Če so bodice goste in debele, na primer pri Trichocereus pasacana ali pri Ferocactus glaucescens, najprej porežimo areole z bodicami. Te najlažje porežemo tako, da s konico noža zarežemo od spodaj navzgor na bočni strani kaktusa, približno na mestu, kjer bo kasneje potekal končni rez. Ko prerežemo notranji del podlage, bomo zlahka prerezali tudi areole z debelimi bodicami. Če pa je kaktus gol ali so bodice drobne, pa kaktus primemo s pinceto ali s kleščami in naredim en močan rez, seveda proč od sebe, tako, da je pinceta pravokotno na smer reza. Če režemo vzporedno s pinceto, se nam utegne kaktus izmuzniti in ne samo, da bo rez neuspešen, lahko se nam zgodi tudi kakšna nesreča.

Če pričakujemo, da se bo podlaga nožu upirala, jo z vrhom naslonimo ob rob mize in naredimo rez pravokotno glede na rob mize.

Podlagi takoj konično prirežemo rebra, saj se bo tkivo malo sesedlo. Režemo od zgoraj navzdol. Pri debelih podlagah se raven rez brez obrezovanja reber usloči in tam po zalivanju zastaja voda. To v nekaterih primerih povzroči gnitje zdravega cepiča.

Pred dokončnim spajanjem odrežemo tanek zgornji sloj tkiva in ga v primeru, ko nimamo pripravljenega cepiča, pustimo na podlagi. Tako bo tkivo do spajanja ostalo vlažno.

Priprava cepiča in spajanje

Cepič naj bo primerne velikosti in zdrav. Običajno je to manjši brst, zato ga prijemamo s pinceto. Odrežemo mu spodnji del, nato pa ga konično prirežemo. Podobno kot pri podlagi, pustimo malo tkiva na spodnji strani, tako da lahko pred spajanjem naredimo še en tanek rez.

Če je cepič podolgovat, ga lahko prirežemo postrani, kot je prikazano na sliki. Če je podlaga široka, je dobro, če ga porežemo tudi ob straneh.

Ko sta podlaga in cepič obrezana, še enkrat dezinficiramo nož, odrežemo podlagi tanek sloj tkiva na vrhu podlage in enako tanek sloj cepiča na spodnjem delu. Če smo rez že naredili in pustili prekritega s tanko plastjo tkiva, to samo odstranimo. Nato spojimo cepič s podlago in ga fiksiramo, bodisi z gumicami, bodisi s stekelcem. Obtežitev naj bo primerna velikosti cepiča in podlage.

Najenostavnejši način obtežitve cepiča je verjetno obtežitev s stekelcem. Če je teža stekelca premajhna, nanj položim že dodatno utež, na primer matico, vijak, kladivo, macolo, traverzo

Na koncu je zadeva videti takole.

Ne pozabimo na označevanje cepljenk.

Odstranjevanje obtežitve

Dobro je, če je po cepljenju prostor nekaj dni suh, zato cepljenje planirajmo dva dni po zalivanju. Če so podlage izsušene, jih lahko previdno zalijemo, vendar to počnimo zjutraj, da se do večera voda na površinah posuši. Če bomo vse skupaj zalili s pršenjem, bo voda pod stekelcem ostala še kakšen dan in se nam utegne cepič okužit.

Stekelca iz enoletnih sejancev odstranim še isti dan, običajno po nekaj urah, iz večjih cepičev pa po nekaj dneh. Uspešnost cepljenja ne preverjamo s premikanjem cepiča, ker se bo ta dokončno vrasel šele v nekaj mesecih. Cepljenke damo na običajno mesto in ravnamo z njimi kot z ostalimi podlagami. Cepljenke namreč niso občutljive tako kot so bili cepiči.

Ukoreninjanje odrezanih cepljenk

Pogosto se odločimo, da veliko cepljenko odrežemo in ukoreninimo. To je ponavadi uspešno, pogosto pa odrezan cepič ponovno cepimo. Spodnji del cepiča požene brste, ki jih lahko precepimo. Na tak način lahko uspešno in hitro razmnožimo zelo redke in počasi rastoče vrste kaktusov.

V primeru, da podlaga odmre, cepič pa je videti zdrav, pogosto ne pride do uspešnega ukoreninjanja cepiča. To se opaža pri večjih cepičih iz odmrlih podlag opuncije. V teh primerih je bolje cepiču odrezati spodnji del in ga koreniniti kot odrezan potaknjenec, sicer na korenine lahko čakamo leta.

Povzetek

Uspešno cepljenje torej pogojujejo faktorji:

- podlaga in cepič naj bosta v intenzivni rasti
- cepljenje je najbolj uspešno v suhem vremenu
- nasprotno velja za pereskiopsis; tega je dobro celo pokrit
- cepi se na mlado tkivo
- cepi se lahko tudi na neukoreninjene brste, vendar je uspeh malo slabši
- obtežitev naj bo primerna velikosti cepiča
- obtežitev se lahko (predvsem tudi lažje) izvede s stekelci in podobnimi predmeti. Za uporabo gumice morate imeti ravno podlago, idealen cepič in jeklene živce.
- obtežitev se na sejancih pusti le nekaj ur, za večje cepiče nekaj dni
- če potegne podlago skupaj, se obtežitev pusti dlje; ko se podlaga napne, ta lahko cepič dvigne in ga odlušči
- nož naj bo gladek, najboljše so sveže britvice, vendar je z njimi težko delat
- če so prisotni škodljivci - rdeči pajki, mrtvaške mušice ali kakšni drugi insekti, bo rez okužen, krivili bomo pa nerazkužen nož
- nekatere podlage niso kompatibilne s cepiči (npr. opuncije za P. papyracantha, Pune itd)
- jesensko cepljenje je sicer uspešno, vendar je dolgoročno odstotek preživetja slab
- za neuspeh je vedno kriva nenatančnost (slab rez, nečisto delo, poenostavljanje pri rezu, uporaba slabih podlag, ceplenje ob nepravem času itd.)

Težave

Pri cepljenju sta najpogostejši težavi nesprijet cepič in podlaga ter okužbe. Poglejmo vzroke.

Podlage za ceplenje kaktusov in drugih sočnic

Pri ceplenju kaktusov so se v praki preskusile številne podlage. Nekatere so se pokazale kot zelo dobre, nekatere slabe, nekaj pa je takih, ki se uporabljajo le za določene primere. Pregledali bomo nekaj vrst podlag in izkušnje z njimi. Pri tem moram opozoriti, da veljajo te izkušnje za določen tip vzgoje in da se bodo morda pri kakšnem drugačnem načinu gojenja pokazale drugače.

Običajno pri pojmu cepljenje kaktusov pomislimo predvsem na kaktuse, če pa pogledamo malo naokoli, pa pogosto vidimo, da se cepljenje uporablja tudi za druge vrste sočnic. Prav pri sočnicah poznamo nekaj zelo težavnih in po drugi strani, zelo redkih vrst, predvsem med mlečki in stapelijevkami. Tudi za te se najde uspešen način ceplenja, zato bomo v tem prispevku pogledali, katere podlage se lahko uporabi in kako se obnašajo.

Izbira dobre podlage

Podlaga naj bo zdrava in izbrana glede na kompatibilnost s cepičem. Nekatere podlage namreč cepič zavrnejo oz. se kljub spojitvi čez leto ali kasneje na mestu spoja ustvari neprevodna plast. Nekompatibilnost je najbolj značilna za opuncije.

Podlaga naj bo ustrezno velika. Premajhno podlago utegne cepič v nekaj letih prerasti in izsesati, prevelik pa bo povzročal težave pri cepljenju in bo videti neestetsko. Če želimo, da cepič z leti preraste podlago tako, da se ta popolnoma skrije, uporabimo kratek in debel cepič, na primer manjši brst Trichocereus pachanoi.

Podlage ločimo predvsem na začasne in na stalne. Začasne podlage uporabimo le za premostitev rasti cepiča za nekaj let, na primer za cepljenje malih sejancev, ki jih na dobre stalne podlage ne moremo uspešno cepit. Začasna podlaga je predvsem Echinopsis, delno pa tudi Pereskiopsis.

Pri izbiri podlage razmislimo tudi o brstenju podlage. Čez čas bodo namreč kljub dobri rasti cepiča iz podlage pognali brsti, ki bodo preusmerili rast podlage vase. Te moramo odrezati, kar je sicer dobro za pridobivanje novih podlag, je pa zoprno opravilo, ki lahko povzroči okužbo in gnitje podlage. Ti primeri so sicer zelo redki, vendar sčasoma porezana in olesenela podlaga ne služi več dobro. Če je rast cepiča slaba, bo brstenje podlage še toliko bolj obilno.

Podlage, ki bujno brstijo, so Echinopsis in Opuntia, srednje brsteči so Eriocereus, razni Trichocereus in Monwillea, zelo redko pa bo brstel Trichocereus pasacana. Kolikor večji in bujnejši je cepič, toliko manj brstenja bo iz podlage.

Pomemben faktor je izbira podlage glede bodičavosti, ki povzroča težave pri cepljenju. Najbolj elegantno bomo cepili na opuncijo, Myrtillocactus geometricans in Trichocereus pachanoi, ostale podlage pa bo treba bolj trdo prijet za telo in jim najprej porezat bodice.

Pri izbiri podlage bodimo pozorni na občutljivost na gnitje, zgodnjo izsušitev, na plesni in na prezimno trdnost v primeru, če želimo cepit kaktuse za zunanje prezimovanje. Bolj občutljive za običajne načine gojenja so opuncije, najmanj pa trihocereusi. Echinopsis se bo kot že rečeno, prezgodaj izsušil, sploh če je cepič zelo bujen, kot na primer Pyrrhocactus. Za okužbe so v času cepljenja zelo dovzetni sicer zelo čislani Eriocereus jusbertii, sploh pri cepljenju v poletnem času. Kot zimotrdne podlage so uporabne Opuntia fragilis in Opuntia compressa, vendar je pri teh pomemben tudi klon. Kot običajne opuncije tudi te lahko cepič zavrnejo, so pa za gojenje v ogrevanem rastlinjaku neuporabne.

Najprej prglejmo seznam najpogosteje uporabljenih podlag po abecednem redu. Nekatere se uporabljajo le v posebne namene, kar bo navedeno v tekstu.

Ceropegia woodii

Ceropegia woodi je stalna podlaga za skoraj vse vrste svilničevk. Ceplenje je enostvno. Zdornji del gomoljčka odrežemo in nanj pritrdimo cepič. Opozoriti vas moram na staro zmoto, da Ceropegia nima kambija in da je vseeno, kam cepič pritrdimo. To žal ni res. Cepič se na gomoljček zelo lepo sprime tudi na sredini, kjer ni kambija, vendar bo vegetiral na njem dolga leta. Cepič moramo cepiti tako kot pri kaktusih - kambij na kambij. Ta poteka nekaj milimatrov od zunanjega roba gomoljčka.

Gomoljček je podzemni, zato ponavadi cepljenke na svetlobi in vročini ne uspevajo najbolje. Žal je rast cepičev slaba in se ta podlaga redko uporablja.

Cleistocactus smaragdiflorus

Je počasna, lesena podlaga, ki z leti postane tudi rjasta po površini. Rast cepičev je zelo počasna ali pa podlaga cepič celo zavrne. Podlaga bi lahko imela namen zavreti rast hitro rastočih vrst in jih ohranjati pri življenju, kot so to poskušali z mamilarijami kot podlagami, vendar sčasoma cepiči na tej podlagi prenehajo rasti.

Eriocereus guelichi in E. martinii

Podobno kot univerzalni Eriocereus jusbertii so tudi ostale vrste eriocereusov zelo dobre podlage. Naš znani gojitelj in strokovnjak za ceplenje Jure Slatner je uvedel ceplenje sejancev na takoimenovana 'črevca' - sejance katerihkoli eriocereusov. Metoda se je pokazala kot zelo uspešna. Na priblično tricentimeterske podlage, ki pri tej velikosti dosežejo premer slabega centimetra, se cepi nekajtedenske sejance, podobno kot na Echinopsis. Ceplenje je uspešno v zelo visokem odstotku s tem, da se podlaga sčasoma zadebeli in postane taka kot bi cepili na odraslo podlago. Prednost je tudi v tem, da se spoj razširi in je odstopanje cepičev zelo redko.

Na sliki je prikazan podoben način ceplenja polletnega sejanca na malo večjo podlago. Najbolje se obnašajo mladi sejanci do kakšnih 8 centimetrov višine, sprijemanje pa je večinoma zelo dobro.

Echinocereus pentalophus

Je dokaj uporabna počasna podlaga za nekatere bolj zahtevne vrste. Sprijemanje je dobro, podlaga pa je dolgotrajna. Kljub temu, da je ta kaktus že po naravi nagnjen k brstenju, cepljena podlaga začuda ne brsti kaj dosti. Prednost tega Echinocereusa je morda tudi v tem, da raste v naravi na podobnih rastiščih kot zahtevne mehiške vrste. Če pogledamo večino ostalih podlag, so večinoma južnoameriške.

Echinopsis tubiflora

Je najboljša začasna podlaga za cepljenje drobnih sejancev od enega milimetra pa tja do10 mm premera. Nanje je možno cepiti tudidebelejše cepiče, vendar v takem primeru rajeizberemo stalno podlago. Cepiči rastejo nenormalno hitro, vendar podlage začnejo po desetih letih odmirati. Vzrok je verjetno v različni rasti podlage in cepiča. Najhitreje se te podlage izčrpajo pri cepljenju kaktusov iz rodov Pyrrhocactus, neoporteria in podobni. Podlaga odmre hitreje, če se pozimi preveč izsuši.

Pri ceplenju na Echinopsis bodimo pozorni na žilno snopje, ki se v temenu konča dokaj nizko. Lepo raščen Echinopsis je treba prerezati skoraj na polovici, da dobimo prerez kambija z nekaj milimetri premera. Vsekakor najprej odrežimo vrh, nato konično porežemo rebra. nato pa naredimo nekaj vodoravnih rezov, da pridemo do pravega prereza. Previsoko odrezana podlaga namreč požene iz sredine in cepič enostavno prebode.

Eriocereus jusbertii

Je zelo dobra stalna podlaga za večino bolj občutljivih vrst. Hitro oleseni in le malo brsti. Je ena od najbolj čislanih starih podlag, saj zelo dobro prenaša vročino, izsušitve, dobro nosi velike težke cepiče, korenine pa ne zgnijejo zlepa. V preteklosti se je zelo pogosto uporabljala ravno za ceplenje redkih vrst zelo zahtevnih mehiških kaktusov iz rodov Pelecyphora, Aztekium, Ariocarpus in podobni, vendar so jo sčasoma zamenjali Trichocereus pachanoi in druge manj lesene podlage. Eriocereus jusberti ima namreč kratke, vendar zelo trde in ostre bodice, pri cepljenju ob nepravem času pa ta podlaga pogosto dobi črne pege, ki se v večini primerov tudi razširijo. Delno je problem tudi brstenje, saj se večje brste težko odstrani.

Eriocereus martinii

Je zelo dobra stalna podlaga za večino vrst, v nekaterih primerih še bolj stabilna kot Eriocereus jusbertii. Kljub temu je zaradi dolgih bodic kaktusarji ne marajo. Obnaša se podobno kot vsi eriocereusi: malo težavna za cepit, dobra sprijemljivost, zelo dobra rast cepičev,olesenelost in trajnost.

Euphorbia ingens

Težavna stalna podlaga za mlečke. Težavna zato, ker ima kambij majhen premer in kmalu postane lesen. Sprijemanje se lahko pokaže kot problematično, večinoma taradi oblike kambija. S tem je posledično večje oz. pogostejše tudi brstenje podlage, kar je pri tej podlagi kar problem, saj brsti hitro olesenijo. Večina gojiteljev se je ogne in namesto te uporabi navadno Euphorbia canariensis.

Euphorbia canariensis

Euphorbia canariensis je dobra preskušena podlaga za ceplenje sukulentnih mlečkov.Nanjo se cepi tudi komercialno in če naročimo kakšne zelo redke evforbije iz kakšne specializirane vrtnarije, jih bomo dobili cepljene na to podlago. Sprijemljivost je zelo dobra, ne zavrača cepičev, rast cepičev je bujna, do okužb pri ceplenju pa ne pride zlepa. Pri ceplenju moramo mleček odstraniti in znana metoda je spiranje mlečka na rezu. Sam uporabljam metodo z dvojnim rezom, ki prav tako daje zelo dobre rezultate. Podlago in cepič porežem in pustim, da se mleček odteče, nato pa naredim še en rez in cepič spojim s podlago.

Cepljenje se pokaže kot uspešno, če se na spoju naredi zadebelitev. V redkih primerih zgnije podlaga, običajno zaradi nizke zimske temperature. Podlaga podobno kot druge evforbije, slabo prenaša mraz.

Euphorbia obesa

Euphorbia obesa je počasna podlaga za zahtevne vrste miniaturnih mlečkov. Nekateri avtorji jih pohvalijo, sam pa z njo nisem imel najboljših rezultatov. Sprijemanje je sicer dobro, vendar je rast cepičev počasna, marsikateri pa sploh preneha z rastjo. Ima dokaj mehko tkivo, kambij pa je zvezdasta proga približno 2 mm od zunanjega roba. Ker imajo cepiči ožjo kambialni krog, je cepljenje na to podlago težavno.

Ferocactus glaucescens

Ferocactus glaucescens je v zadnjem času uporabljen za razmnoževanje Digitostigma caput-medusae. Cepi se le manjše dele mamil tega kaktusa, zato mora biti podlaga taka, da ne brsti. Ferocactus glaucescens se je pokazal kot idealen za ta primer, je enostaven za ceplenje, dokaj neobčutljiv in ni preveč dovzeten za gnitje korenin kot nekateri drugi ferokaktusi. Ko ga cepimo, se izkaže, da potrebuje kar nekaj vode in se v primeru suše usloči. Pri ceplenju najprej porežemo bradavice z areolami in se tak oznebimo bodic, nato pa šele odrežemo teme. Kakšen dan pred cepljenjem podlago zalijmo, sicer se bo preveč usločila in dvignila cepič.

Monvillea haageana, Monvillea spegazzinii

Vse vrste monvilej so dobre podlage, vendar se jih zelo redko uporablja. So zelo počasne podlage, pokaže pa se, da cepiči na monvilejah zelo kmalu cvetijo.

Monvillea zelo hitro oleseni, zato je možno ceplenje le na zelo mlado tkivo. Pogosto se zgodi, da po ceplenju podlaga zacveti, kar pa cepiča ne moti.

Hoodia gordoni

Hoodia gordoni in ostale Hoodia so nenavadna, vendar zelo dobra izbira podlage za zelo težavne svilničevke iz rodu Trichocaulon. Med svilničevkami namreč ni neke rastline, ki bi glavno steblo dolgo ohranila vitalno. Večina svilničevk se namreč razrašča z mladimi odganjki, stari del stebla pa pogosto odmre, sploh v kulturi. Hoodia so rastline, ki so sicer dokaj zahtevne, vendar ohranijo stalno steblo dolgo pri življenju. Ceplenje nanje ni zahtevno, saj je tkivo mehko, sprijemljivost pa dobra. Občutljive so na mraz, pozimi pa morajo biti občasno malo zalite, sicer se preveč izsušijo.

Myrtilocactus geometricans

Je dobra, vendar malce počasna podlaga za večino vrst kaktusov. Sprijemanje ni težavno, pogosto celo bolj uspešno kot pri Echinopsis ali T. pachanoi. Cepi se na mlado tkivo na temenu, staro tkivo v kambiju kmalu oleseni. Okužbe pri cepljenju niso tako pogoste kot pri E. jusbertii. Obnaša se kot trajna podlaga in je poleg kvalitete zaradi modrikaste barve tudi lepa na pogled. Ker ima redko razporejene areole, lahko rebra prirežemo tudi od spodaj navzgor, kar zmanjša lupljenje povrhnjice, vendar to poveča možnost okužb na rezu.

Ceplenje na Myrtilocactus geometricans je enostavno opravilo, saj ima kratke bodice, ki pa so zelo ostre. Če bomo podlago prijemali s prsti, bodo na njej ostali sledovi.

Opuntia sp.

Za ceplenje raznih vrst kaktusov se je kot zelo dobra podlaga izkazala opuncija. Za ceplenje smo najprej preskusili razne 'lopate', nabrane v Slovenskem ali Hrvaškem primorju, kjer so opuncije v naravo zanesli neprevidni lastniki počitniških hiš. Najprej zanimiva in lepa rastlina je v vrtovih sčasoma postala nadležen in nevaren plevel, nakar so opuncije ponekod posekali in jih zmetali na brežine. Tam so se v mediteranski klimi dobro razrasle in postale nevaren plevel, ki pa je zelo uporaben za podlage.

Zelo dobra stalna zelo hitra podlaga za nekatere, predvsem zimotrdne vrste. Prenese le do -7 °C. Cepiči na njej rastejo nenormalno hitro, zato se rada izsuši in povesi. Mlajši brsti rast cepiča ne dohitevajo in se pogosto posušijo, zato je bolje uporabiti zrele zadebeljene podlage.

Opuntia sp. 'General'

Zelo dobra stalna hitra podlaga za nekatere, predvsem zimotrdne vrste. Obnaša se podobno kot ostale bujne vrste opuncij, le da cepiči rastejo malo počasneje. zahteva zelo vročo klimo in najbolje uspeva v steklenikih. Čeprav na njej zelo dobro uspevajo zimotrdni kaktusi, sama podlaga ni popolnoma zimotrdna.

Ime 'general' je ta opuncija dobila zaradi tega, ker so jo 'narabutali' na vrtu nekega generala v primorju.

Opuntia scherii

Dobra stalna počasna podlaga za nekatere zimotrdne vrste. Sprijemljivost in rast cepiča je malce slabša, zato se ne uporablja prav pogosto. Pogosto se namreč zgodi, da cepič na tej podlagi enostavno neha rasti.

Opuntia fragilis

Opuntia fragilis je počasna zimotrdna podlaga za zimotrdne kaktuse. Lahko računamo na to ,da je popolnoma prezimna in jo lahko vsadimo v zunanje nepokrite skalnjake. Je sicer primerna za cepljenje in sajenje zimotrdnih kaktusov, vendar morajo biti vsajeni zunaj, v rastlinjakih slabo uspeva, še slabše pa se obnaša v rastlinjakih cepljena, ker se osuši in poleže. Če želimo preskusiti rast zimotrdniha kaktusov v cepljeni obliki, raje poskusimo z Opuntia compressa.

Opuntia compressa

Ta opuncija se pogosto uporablja za cepljenje zimotrdnih kaktusov, ki se potem cepljeni vsadijo v zunanje nasade. Zunaj se obnaša dobro, v rastlinjakih pa je rast cepičev šibka, zato se splača za razmnoževanje uporabit kakšno vrsto hitre opuncije, nato pa brste precepit na O. compressa za sajenje v skalnjak. Pri ceplenju se obnaša kot vse druge opuncije, le da mora biti pred ceplenjem zalita. Čez zimo se zelo zguba.

Pereskiopsis sp.

Pereiskopsis je zelo dobra, hitra podlaga za ceplenje sejancev. Je sicer stara podlaga, vendar se v praksi pri nas desetletja ni uporabljala, dokler je ni pred desetimi leti spet odkril Zvonko Čoh in kasneje Jure Slatner. Ceplenje na to podlago ni posebno zahtevno, vendar moramo upoštevati nekaj pravil. Uporabimo majhne vitalne podlage, cepimo v vlažnem vremenu, cepimo na zelo mlado tkivo na temenu, obtežimo zelo rahlo, najboljše rezultate pa dobimo, če cepljenko takoj po ceplenju pokrijemo s kakšno odrezano plastenko. Cepiči rastejo zelo hitro in dobijo naravni videz, vendar z leti podlaga propade. Podlaga je občutljiva na mraz in naj bi jo prezimovali nad 10 stopinj Celzija. Ne vem, kako je s cepljenkami, sama Pereskija je v mojem rastlinjaku že nekaj let doživljala precej nižje temperature, zato je treba občutlljivost cepljenk na mraz še preverit v praksi.

Pereskiopsis ima zelo majhne, vendar zelo zoprne glohide in se jih splača izogniti, če se le da.

Stapelia grandiflora

Stapelia grandiflora in ostale bujne vrste stapelij se lahko uporabijo za ceplenje zahtevnih vrst svilničevk. Stapelija je začasna podlaga in je kot taka dokaj neuporabna. Primerna je za začasno reševanje redkih vrst svilničevk in za ceplenje sejancev do velikosti, ko lahko cepič uporabimo za nadaljnje ukoreninjanje.

Trichocereus huascha

Zelo dobra stalna podlaga za večino vrst; sčasoma oleseni. Je sicer redka podlaga in se v praksi bolj malo uporablja, vendar se cepljenke na njej zelo dobro obnašajo. Sprijemljivost je zelo dobra, je zelo dolgotrajna podlaga. Edina slaba stran je občasno brstenje, ki sicer ni pogostejše kot pri drugih podlagah, le brste je težko odstranit. Ti namreč kmalu olesenijo. Če je brst velik in olesenel, je morda bolje kaktus presadit in ob presajanju brst odrezat s sadnimi škarjami. Ta podlaga dobro prenaša izsušitve.

Trichocereus pachanoi

Zelo dobra, morda lahko rečemo najboljša stalna podlaga za večino vrst kaktusov. Cepljenje je enostavno, ker ima kratke bodice in mehko tkivo. Sprijemanje je odlično, rast cepičev dokaj hitra, zavračanja praktično ni. Občasno se pojavijo stranski brsti, ki jih zlahka odlomimo ali odrežemo. Baje je bolje brste odlomit, da v areoli ne ostane zametek novega brsta, vendar se je v praksi pokazalo, da tudi po rezanju brstov iz areole kaktus ne brsti več.

Če za ceplenje uporabimo kratek brst, dolg le pet centimetrov, bo cepič sčasoma podlago tako prerastel, da ta ne bo več vidna.

Trichocereus pasacana

Trichocereus pasacana je nekako spregledana dobra podlaga, ki je verjetno izgubila svoj pomen zaradi močnih bodic. Kot podlaga se namreč obnaša zelo dobro, ima odlično sprijemljivost, cepiči povečini na njej dobro rastejo, največja prednost pa je zagotovo to, da zelo redko brsti. Edina slabost so debele trde bodice, ki nas motijo pri rezanju podlage. Kljub temu se splača potruditi, saj se z malo spretnosti bodice odreže z areolami vred.

Senecio stapeliiformis

Za tiste, ki jih zanima cepljenje kot eksperiment, je Senecio lahko izziv. Večina vrst Senecio sicer dobro raste brez ceplenja, vendar je morda dobrodošla informacija, da je ceplenje na Senecio stapeliiformis uspešno. S tem cepič ne bo bistveno hitreje rastel, bomo pa ga ohranili kot vrsto.

Astrophytum ornatum

Astrofite kot podlage je v zadnjih letih uspešno preskušal Jure Slatner. Več o obnašanji teh podlag še ni znano, se pa pričakuje, da se bodo dobro obnašali za ceplenje počasnih in izjemno zahtevnih vrst Echinocactus.

Ukoreninjanje starih kaktusov

Oblika in estetika

V začetkih zbiranja in gojenja kaktusov se redkokateri ljubitelj teh lepih rastlin sprašuje o estetiki rastlin. Najpogostejše vodilo pri izbiri vrst je običajno redkost, popularnost, redko pa lepota rastline. Ta postane pomembna šele sčasoma, ko ljubitelj opazi, da ima v zbirki na stotine redkih in zanimivih rastlin, prav lepe in impozantne pa nobene. Če pa že je kakšna taka rastlina v zbirki, pa se je z njo zgodilo podobno kot s kaktusarjem: oba sta se postarala.

To sicer ni nič narobe, pogosto pa s staranjem in ob mučenju rastline ta postane olesenela in neugledna. Stebričarji olesenijo, mamilarije postanejo črevaste, med kroglastimi kaktusi pa se znajde tudi kakšen velikan, ki je z leti dobil kijasto obliko. Taki so že v osnovi nekateri ferokaktusi, ob malo nepravilni vzgoji in pri pomanjkanju prostora pa se to lahko zgodi celo velikim grusonijem.

Pomlajevanje kaktusov

Pomlajevanje rastlin poznajo že sadjarji. Jablani odrežejo vse veje in iz štrcljev poženejo mladi poganjki, ki za nekaj desetletij podaljšajo drevesu življenje. Pri kaktusih je podobno, le da pri teh vrhove obdržimo, spodnje dele pa ponavadi zavržemo. Pri obeh koncih se lahko pojavi drugačna zgodba - zgornji del nam zaradi nepravilne oskrbe zgnije, spodnjega pa za vsak slučaj shranimo za primer prve variante.

Pomlajevanje kaktusov je podobno ukoreninjanju mladih brstov rastlin, vendar je tu zgodba malce drugačna. Mladi brsti ze zlahka ukoreninijo in redko zgnijejo, v primeru velike rastline pa je tveganje precej večje. Nekateri kaktusi, kot na primer Echinocactus polycephalus, kakšen večji ferokaktus ali rastline iz rodu Pyrrhocactus, se včasih sploh ne ukoreninijo in dolga leta životarijo brez korenin. Lahko sicer računamo na ukoreninjanje brstov iz spodnjega dela odrezane rastline, vendar to ni bil naš namen. Kako torej odrezati in ukoreniniti star kaktus?

Varnost pri delu s kaktusi

Pred delom razmislimo o varnosti. Sicer ni redkost, da se zbodemo s kaktusovimi bodicami, vendar bo v tem primeru malo drugače. Star kaktus ima dolge bodice in verjetno bomo šele pri rezanju ugotovili, da so tudi mnogo trže in bolj žilave kot bodice mladih rastlin. Ne smemo pozabiti na glavno reč: star kaktus je lahko zelo težak in ne bi bili prvi, da bi bežali pred kotalečim se grusonijem po rastlinjaku. Če se bomo slučajno nabodli, se bomo temeljito!

Orodje za rezanje kaktusov

Najprej si pripravimo zelo dolg nož, kakšen plastični lonec, kartonsko škatlo in morda kakšne debele kose stiropora. Če želimo odrezat vrh staremu stebričarju, bomo morda potrebovali tudi žago. Še najboljše pa bo, da pri delu sodelujeta dva.

Nož neposredno pred delom operimo in razkužimo s 60% etanolom.

Čas in okoliščine za ukoreninjanje kaktusov

Ukoreninjanje kaktusov je najbolj uspešno spomladi in poleti, ko rastline aktivno rastejo. Jesenski ukoreninjenci imajo manj možnosti za uspešno koreninjenje.

Za rezanje starega kaktusa izberimo sončen suh dan in kaktus odrežimo zjutraj, da se rana do večera vsaj malo zasuši. Tudi če smo bili pri delu čisti, se bodo ponoči na prerezano površino prišli hranit razni nepovabljeni gostje, predvsem pršice in mrtvaške mušice. Te običajno s seboj prinesejo tudi glivice in drugo mikroskopsko majhno golazen, ki nam pokaže svoje zobe šele po nekaj tednih ali celo mesecih. V deževnih dneh in v avgustu se rezana površina zelo rada okuži s trosi raznih glivic, katerih trosi so v vročem vlažnem vremenu razpršeni povsod naokoli.

Rezanje starega kaktusa

Če želimo odrezati vrh starega stebričarja, na bodice najprej nabodimo dva debela kosa stiropora. Pri rezanju morata sodelovati dva, sicer je treba kaktus položiti na tla oziroma na kakšno podlago. Za kakšen drobnejši cereus bo dovolj, da ga s papirjem primemo za zgornji del in z dolgim nožem vrh enostavno odbijemo kot z mačeto, za debelejši kos z olesenelim strženom pa bo treba na pomoč poklicati pomočnika in žago.

Če želimo obglavit star okrogel kaktus, ga zvrnimo na stran in mu na glavo nataknimo kakšen velik plastičen lonec. Lahko si pomagamo tudi z dvema kosoma stiropora, ki ju nabujemo na bodice ob strani. Nož najprej zabodemo v vrat rastline in režemo od sredine navzven. Bodimo previdni, da nam nož ne spodleti, tako v bodice, kot proti roki, s katero držimo vso reč. Ko je vsa površina prerezana, najprej dvignemo glavo kaktusa s temenom navzdol, da se na rezano površino ne prilepi umazanija, spodnji dela kaktusa pa postavimo nazaj v pokončno lego.

Obrezovanje kaktusa za koreninjenje

Pri rezanju sočnega tkiva boste ugotovili, da ima tudi najtrši in najbolj žilav kaktus zelo mehko sredico. Ta se bo čez nekaj dni zaradi porušenega pritiska v tkivu napela in stržen bo potegnilo navznoter, spodnji rob kaktusa pa bo potisnilo navzven. Da se zmanjša vpliv tega robu, se ga običajno prireže, ni pa nujno. Prednost obrezanja je v tem, da potem lažje naredimo še en končni rez spodnje površine in zakrožimo obliko kaktusa. Prednost obrezanega robu je tudi v tem, da kaktus ne požene korenin na robovih, ampak iz stržena.

Koreninjenje obglavljenega kaktusa

Obrezan kaktus pustimo obrnjen na glavi vsaj en teden, lahko tudi več. Ko se površina dobro zasuši, ga obrnemo v pravo lego in ga postavimo na mrežo ali na prazen lonec. Na ravno ploskev položen kaktus bo na spodnjem rezanem delu splesnel ali pa se bodo tja lažje skrili škodljivci. Kaktus tako pustimo brez vsakega zalivanja, dokler ne požene vidnih korenin. Če želite rastlino zagotovo ohraniti pri življenju, ga pustite v taki legi v zraku ali pa postavite na grob pesek za leto ali dve. Ko bo imel kaktus dovolj zdravih korenin, ga posadite v zelo peščen substrat in ga čez kakšen teden malo zalijte. Z zalivanjem nadaljujete previdno, saj kratke korenine v veliki masi vlažne zemlje hitro zgnijejo in smo spet na začetku zgodbe.

Uporaba rastnega hormona

Za hitrejše ukoreninjanje lahko uporabimo tudi rastni hormon, sploh pri bolj težavnih kaktusih, ki se neradi koreninijo. Rastni hormon pospeši tvorbo kalusa in nastanek korenin. Uporabili bomo rastni hormon za pollesene potaknjence na osnovi indol-ocetne kisline (IAA - indol-acetic acid), ki ga dobite v kmetijskih zadrugah ali semenarnah pod imenom Rhizopon II. S hormonom naprašite mesto, kjer naj bi korenine pognale. Manjše potaknjence potisnete s prerezanim delom v prah, večje pa rahlo naprašite s čopičem, dokler je na prerezu vlaga.

Uporaba hormona za večino primerov ni potrebna, ker se kaktusi hitro koreninijo. Večja težava je vsekakor nepotrpežljivost, saj se večina neuspešnih ukorenitev zgodi zaradi predčasne vsaditve in prepogostega zalivanja ukoreninjenega kaktusa.

Težave pri koreninjenju kaktusov

Največja težava pri ukoreninjanju kaktusov je seveda okužba reza. Do tega bo vsekakor prišlo v poletnem času, ko je v zraku mnogo glivičnih trosov, žuželke pa so se dodobra razmnožile. Spomladi bodo v vročih dneh okužbe redkejše. Najpogostejši znak okužene površine so rjavkastordeči madeži, ki se počasi širijo, tkivo pa se na tem mestu rahlo vgrezne. V primeru okužbe ni smiselno ugibat o vzrokih in iskat mistične viruse, bakterije ali glivice, ampak si vzemimo čas in natančno poglejmo površino. Na njej bomo zagotovo opazili insekte, to pa bo tudi test, kako okužen je rastlinjak. Drag test, saj nas lahko stane rastline.

Insekti so pač tam, kjer je hrana. Ta hrana je običajno neprebavljiva, zato jo pobljuvajo s prebavnimi sokovi ali nanje nanesejo bakterije ali glivice, da tkivo najprej razkrojijo. Na gnijočem tkivu se lahko insekti hranjo, predvsem pa je to dobra podlaga za njihovo razmnoževanje. Tako na primer navadna mrtvaška mušica, ki sicer ne dela bistvene škode, raznese precej okužb, njihove ličinke pa v gnijočem tkivu zrastejo v odrasle živali.

V večlini primerov se okužena površina počasi zasuši, do gnitja v globino pa ne pride. Če smo v primeru okužbe nestrpni in rastlino položimo na pesek ali na zemljo, bo verjetno vzela konec, saj se bo gnitje širilo v globino. Bodimo torej bolj pozorni na insekte, kot je na primer tale mušica na desni sliki, ki sem jo ujel pri hranjenju na odrezani površini kaktusa. Dolžina živalice je namreč slab milimeter.

Zaščitna sredstva

Za zaščito kaktusov in drugih rastlin moramo v primeru napada insektov in drugih škodljivcev poseči po različnih metodah zaščite. V članku bom opisal bolezni in škodljivce, načine za zaščito pred njimi in sredstva, katera pri tem lahko uporabimo.

Najpogostejši škodljivci, ki jih najtežje odkrijemo in tudi težko odpravimo, so volnate uši in rdeči pajki. Na kaktusih se občasno, vendar redko pojavijo tudi drugi insekti, kot so gosenice, kobilice ali ščitaste uši, zato bodo v prispevku omenjeni le bežno.

Pri obrambi pred škodljivci lahko uporabimo tudi naravne zajedalce naših škodljivcev. Za pršice so znane razne predatorske pršice kot na primer Amblyseus californicus, volnatim ušem so naravni sovražniki larve nekaterih hroščev, pri obrambi pa se uporabljajo tudi bakterije in glivice. Več o tem v posebnem prispevku.

Kot vedno je preventiva boljša kot kurativa, predvsem pa moramo škodljivce pravočasno odkriti. Ko so vidne posledice njihovega delovanja, je običajno že malo pozno za odpravljanje. V tej fazi je včasih edina možnost zavreči rastlino. Rastline redno preglejmo in na napad pršic odreagirajmo takoj. Prisotnost mravelj nas pogosto opozori na volnate uši. Škodljivci se bodo najbolj namnožili v avgustu in septembru. Skrajni čas za preventivo je julij in avgust.

Pri uporabi kemijskih zaščitnih sredstev najprej ocenimo razširjenost okužbe in škodo, ki jo lahko z uporabo teh sredstev naredimo. Recimo, nad nekaj volnatih uši ne bomo šli s sto grami Pirimora, ampak jih bomo najprej poskušali uničiti mehansko ali s piretrinom. Paziti moramo tudi na zamenjavo sredstva; tega lahko uporabimo le enkrat ali dvakrat v sezoni. Pazimo na aktivno komponento - pogosto so iste učinkovine prodajane pod različnimi komercialnimi imeni. Tudi na piretrin se skodljivci navadijo, zato je treba tudi tega kmalu zamenjat z drugim sredstvom.

Dobro preberimo navodila in natančno izračunajmo koncentracijo. Za doziranje uporabimo veterinarsko injekcijsko brizgo. Vedeti moramo, da ima ustrezen učinek pravilna količina, koncentracija je navedena le za pripravo ustrezne raztopine, da ne bo fitotoksična. Za rastlinjak, na primer, iz dozacije na hektar izračunamo potrebno količino na površino rastlinjaka in to količino razredčimo na ustrezno koncentracijo. Ta metoda pri uporabi meglilcev pade, saj je treba uporabit skoraj desetkratno koncentracijo, ki pa po moji praksi ni fitotoksična, če ne pršimo direktno v rastline.

Sredstva, sploh kontaktna, moramo nanesti na vse površine okuženih rastlin, sicer bo naše delo jalovo. Za nanašanje moramo imeti dobro opremo. Najboljše so škropilnice z vpihavanjem komprimiranega zraka in meglilci. Pri uporabi zaščitnih sredstev moramo uporabljati ustrezno zaščitno opremo.

Večino spodaj navedenih zaščitnih sredstev lahko kupi samo oseba, ki ima opravljen izpit iz uporabe zaščitnih sredstev.

Za začetek nekaj kemijskih zaščitnih sredstev:

Pri mešanju bodimo pozorni; nekaterih insekticidov ne smemo mešati z bordojsko brozgo. Te itak ne uporabljamo za kaktuse, ampak vseeno

Cactoblastis cactorum Berg

Cactoblastis cactorum je insekt, ki v naravi zajeda kaktuse, predvsem opuncije. Izhaja iz južne Amerike, vendar se je na tak ali drugačen način razširil po področjih, kjer rastejo opuncije. Preplah med znanstveniki je povzročilo odkritje tega škodljivca na Floridi, kjer raste nekaj ogroženih vrst opuncij, obstaja pa tudi nevarnost širjenja tega škodljivca v notranjost severne Amerike.

Opis

Odrasla žival je sivkast molj s razponom krilc od 22 do 35 mm. Predkrilca so so sivkasto rjava, na robu svetlejša. Na krilcih ima prečne črnikaste proge. Podkrilca so bela s sivimi progami. Larva je 25 do 30 mm dolga, svetlo rdeča z velikimi črnimi pikami, ki tvorijo kolobarje.

Odrasla žival, spodaj moški in zgoraj ženski primerek (slika - Ignacio Baez, USDA, ARS)

Na Floridi so na opuncijah našli več vrst larv: Cactioblastis cactorum (Berg), Melitara prodenialis (Walker), Rumatha glaucatella (Hulst), Ozamia lucidalis (Walker) in Laetilia coccidivora (J.H. Comstock). Cactoblastis se od ostali loči po tipični barvi in po tem, da se hrani v tkivu. Ozamia lucidalis (Walker) se hrani le s popki in plodovi, Laetilia coccidivora (J.H. Comstock) pa se najde le v mrtvem tkivu, pogosto pa se hrani tudi s košenilkami.

Biološki ciklus

Samica zaleže jajčeca v verigo, ki simulira bodice. Prvo jajčece odloži na konec bodice, ostale (poprečno 75 jajčec) pa eno na drugo v zaporedje, ki na ta način oblikuje paličico. Po razvitju se larve odplazijo na površino kaktusa in senekaj centimetrov proč zavrtajo v tkivo. Hranijo se v notranjosti rastline, se hitro premikajo iz veje na vejo in v kratkem času uničijo precej tkiva.Polno razvita larva običajno zapusti rastlino in oblikuje bel kokon na listnih steblih, v lubju dreves ali v podobnih skrivališči h. Bube se oblikujejo v tkivu rastline. Razvit molj lahko potem ponovi življenjski ciklus. V krajih z dolgo sezono lahko nastaneta dve generaciji letno, v hladnejših le ena.

Slika: Ženska buba, kokon in moška buba (C - Ignacio Baez, USDA, ARS)

Cactoblastis cactorum je razširjen v srednjem delu južne Aamerike (Argentina, Čile, Paraguay) in se hrani tudi s cvetovi in plodovi drugih vrst kaktusov. Kljub temu, da je bil z uvoženimi kaktusi zagotovo že prenešen v Evropo, se v rastlinjakih ni razširil.

Zgodovina

Populacija Cactoblastis cactorum je bila prenešena v Avstralijo leta 1925. Uporabili so jo za zmanjšanje in kontrolo divje razširjenih opuncij, ki so se razrastle po deželi. Samo v Queenslandu so s tem pridobili 16 miljonov aker kmetijskih površin. Ta uspeh je bil povod za uporabo molja za uničenje opuncij na Havajih, Indiji in po južni Ameriki. Leta 1957 so jo zanesli na Karibske otoke v Nevis za zožanje rastišč Opuntia currasavica in drugih vrst naravnih opuncij. Učinek je bil tako hiter, da so jajca, larve ali pa okužene dele rastlin leta 1962 poslali še v Monserrat in Antiguo, leta 1970 pa še na Kajmanske otoke. Leta 1963 se je naravno razširila iz Malih Antilov v Puerto Rico. Zdaj je razširjena tudi na Haitiju, Dominikanski republiki in na Bahamih.

V oktobru 1989 so odkrili Cactoblastis cactorum tudi na Floridi. Njeno področje postaja zdaj tudi obala Atlantskega oceana in Mehiški zaliv. Larve so sicer leta 2000 našli v okuženih rastlinah v vrtnariji Wal-Mart v Pensacoli, vendar odkritja populacij na področju St. Marka kažejo na naravno razširjanje molja. Sicer zaenkrat ni evidentirano razširjanje molja v notranjost, vendar se biologi bojijo tega, saj že na Floridi raste nekaj ogroženih vrst opuncij, Opuntia spinosissima (Martyn) Mill. in Opuntia tricantha (Willdenow) Sweet. Zajedalec ogroža tudi druge naravne vrste opuncij, Opuntia cubensis Britton & Rose, Opuntia stricta Haw. in Opuntia humifusa (Raf.) Rafinesque.

Zdaj obstaja možnost, da se Cactoblastis cactorum razširi preko Teksasa v Mehiko, predvsem s plodovi opuncij, ki jih uporabljajo v prehrani in z rastlinami, ki jih v sušnih obdobjih uporabljajo za prehrano govedi.

Obvladovanje zajedalca Cactoblastis cactorum

Zaradi nevarnosti razširitve potekajo raziskave, s katerimi bi našli načine za omejitev tega škodljivca. Kemijsko uničevanje zaradi razprostranjenosti škodljivca in zaradi nevarnosti, da uničijo tudi ogrožene in koristne vrste insektov, ne pride v poštev. Raziskave potekajo bolj na področju biološke vojne, s predatorji. Nakazana je možnost uporabe parazita Brachymeria sp. na bubah, vendar opazovanja ne kažejo najboljših rezultatov. Večje možnosti so z uporabo naravnih predatorjev, ki so nativni v Južni Ameriki. V poštev pridejo Apanteles alexanderi Brethes (Braconidae), Phyticiplex doddi (Cushman) in Phyticiplex eremnus (Porter) (Ichneumonidae), Brachymeria cactoblastidis Blanchard (Chalcididae) in Epicoronimyia mundelli (Blanchard) (Tachinidae). Vsekakor se mora pred uporabo in razširjanjem teh naravnih predatorjev preveriti vpliv na okolje in posledice, ki bi jih uporaba predatorjev prinesla.

Pomoč pri poškodbah s kaktusi

Najpogostejša poškodba, ki pri nekaterih ljudeh povzroči celo odpor do kaktusov, je vbod z bodicami. Tu se pojavlja precej čudnih zgodb, v katerih se poškodovancem ranica zagnoji ali jim v skrajnem primeru odstranijo noht ali celo odrežejo prst. Take zgodbe so nenavadne, saj pri svojem tridesetletnem delu s kaktusi kljub pogostim vbodom nisem doživel take poškodbe, da bi razen bolečin povzročila resne posledice.

Kaktusi imajo ostre bodice, vendar jih imajo tudi vrtnice in nekatere druge lepe rastline. Pri delu z njimi moramo pač paziti na poškodbe in to mi je do sedaj pomagalo, da razen ene večje nesreče, ko mi je padel petdesetkilogramski Echinocactus grusonii na roko, nisem doživel hujših poškodb. V večini primerov se bodice pri vbodu odlomijo, tako da konica vedno ostane pod kožo. Sama bodica ne povzroči težav, lahko pa nastanejo, če se ranica okuži.

Bodice kaktusov so po naravi čiste in razen morebitnih plesni ne vsebujejo škodljivih bakterij ali virusov. Te pri poškodbah zanesemo v rano, če imamo pri presajanju ali kakšnem drugem delu okuženo kožo ali če skušamo bodico neprevidno izbezati iz kože z iglo. To zadnje je sicer najpogosteje najboljša rešitev, vendar se ranica lahko okuži tudi naknadno. Načeloma stroka pravi, da se takih tujkov ne lotevajmo s šivanko, ampak poiščimo pomoč zdravnika. V praksi seveda najprej ocenimo, ali je taka pomoč res potrebna ali si lahko kako pomagamo sami in če ocenimo, da si sami ne bomo mogli pomagat, poiščemo strokovno pomoč.

Kaktusi imajo različne vrste bodic, vendar so najbolj nevarne glohide, ki jih imajo opuncije. Te so namreč nazobčane po površini, tako da se težko izvlečejo.

Če se odstranjvanja bodic lotimo sami, upoštevajmo pri takem delu nekaj pravil:

- pred odstranjevanjem bodic poškodovano mesto temeljito umijemo

- drobne glohide opuncij ne odstranjujmo s šivanko, ampak se umijmo z milom. Gre tudi z nanosom lepila ali raztopljenega voska, ki ga s potegom odstranimo iz kože in z njim tudi glohide.

- debelih glohid ne skušajmo odstraniti s šivanko, ker ne bo šlo. Da nas ne moti, vrh odščipnimo s ščipalcem za nohte in počakajmo nekaj dni, da se glohida izloči sama.

- če bodica gleda ven iz kože, s prsti stisnemo kožo okoli vboda v gubo in malo premikamo sem in tja, nato pa skušajmo bodico izvleči z nohti ali s ploščato pinceto

- če je bodica plitvo pod kožo in jo razločno vidimo, jo lahko poskušamo s šivanko s premikanjem zadnjega dela izbezati iz kože. Šivanko razkužimo z alkoholom, ne z zažiganjem. Če je bodica globoko ali če je ne vidimo, jo pustimo tam, kjer je.

- Če smo se nabodli na debele glohide ali če je bodica globoko pod kožo, jo pustimo nekaj dni. Okoli nje se bo nabrala tekočina in bo tako postala bodica vidna. Nato zgornjo plast kože odpremo in bodico z iztiskanjem potisnemo iz kože. Običajno gredo tako ven tudi najbolj težavne bodice.

- če bodica ne gre na noben način ven ali če se ne počutimo sposobne za odstranjevanje, obiščimo zdravnika. To vsekakor naredimo tudi v primeru, če se vbod zagnoji in se okoli poškodovanega mesta naredi rdeč ali celo modrikast kolobar.

Mesto vboda se lahko okuži naknadno, zato po vsakem odstranjevanju bodic kožo razkužimo z alkoholom, peroksidom ali kakšnim drugim razkužilom.

Klimatske cone

Pojem klimatska cona so si izmislili za določitev področij, v katerih nastopajo določene najnižje temparature. Podatke o klimatskih conah sta izdelala Heinze in Schreiber, izdelane pa naj bi bile na Britanskem Kraljevem hortikulturnem združenju v Londonu. Ker so v novejši literaturi in na internetu pri rastiščih ali pri podatkih o zimotrdnosti kakšne rastline navedene klimatske cone, je dobro, da imamo te podatke pri roki.

Kaktus na desni, Maihuenopsis darwinii, bi tako sodil v cono 7-8, odvisno kje je njegovo naravno rastišče.

Spodnji seznam navaja oznake Evropskih klimatskih con in najnižjo temperaturo:

Cona 1 - nižje od -45,5 °C

Cona 2 -45 do -40,1°C

Cona 3 -40 do -34,5 °C

Cona 4 -34,4 do -28,9°C

Cona 5 -28,8 do -23,4°C

Cona 6 -23,3 do -17,8°C

Cona 7 -17,7 do -12,3 °C

Cona 8 -12,2 do -6,7 °C

Cona 9 -6,6 do -1,2 °C

Cona 10 -1,1 do +4,4 °C

Cona 11 nad +4,4 °C

Če kupujemo zimotrdne rastline pri nas, je običajno na etiketi ta podatek.

Poglejmo še ameriški sistem označevanja klimatskih con:

Cona 1: najnižje temperature pod -46 °C

Cona 2a: najnižje temperature med -46 in -43 °C

Cona 2b: najnižje temperature med -43 in -40 °C

Cona 3a: najnižje temperature med -40 in -37 °C

Cona 3b: najnižje temperature med -37 in -34 °C

Cona 4a: najnižje temperature med -34 in -32 °C

Cona 4b: najnižje temperature med -32 in 29 °C

Cona 5a: najnižje temperature med -29 in -26 °C

Cona 5b: najnižje temperature med -26 in 23 °C

Cona 6a: najnižje temperature med -23 in -20 °C

Cona 6B: najnižje temperature med -20 in -18 °C

Cona 7a: najnižje temperature med -18 in -15 °C

Cona 7b: najnižje temperature med -15 in -12 °C

Cona 8a: najnižje temperature med -12 in -9 °C

Cona 8b: najnižje temperature med -9 in -7&°C

Cona 9a: najnižje temperature med -7 in - 4 °C

Cona 9b. najnižje temperature med - 4 in - 1 °C

Cona 10a: najnižje temperature med -1 in 2 °C

Cona 10b: najnižje temperature med 2 in 4 °C

Cona 11a: najnižje temperature med 4 in 7 °C

Cona 11b: najnižje temperature med 7 in 10 °C

Cona 12: nad 10 °C

Ameriške klimatske cone izvirajo iz Evropskih, so pa ločijo po manjših temperaturnih razdelkih.

KNJIGA – ZBIRKA VSEH KAKTUSOV

Major new handbook on cacti, looks set to become the standard reference for all naturalists and scientists with an interest in the Cactaceae

View larger image

The New Cactus Lexicon, Volumes I and II

Descriptions and Illustrations of the Cactus Family

Edited by David Hunt, Nigel Taylor and Graham Charles

900 pages, 2400 colour illustrations.

DH Books

Hardcover | 2006 | £105.00 | approx. $170/€120

#153674 | ISBN-10: 0953813444

BOLEZNI

Ker se je treba prej prepričati o stanju korenin, vseeno priporočam izlončenje in vsaj delno čiščenje korenin. (Nujna je higiena, delo naj poteka stran od drugih rastlin.) Če so vzrok korenine, bi zadostovalo že presajanje in še bolj previdno zalivanje. Če so korenine v redu, potem pa stroga izolacija prizadetih rastlin in dvakratna raba kontaktnih fungicidov (omočenje telesa rastline). Ter čimveč svetlobe in zraka ob minimalnem zalivanju. Insekticidi niso nujni, razen če gre za sum, da okužbo prenašajo kaki 'žužki'. (Natančen pregled, po možnosti z lupo!)

Upam, da bo to dovolj za rešitev rastline. (Mimogrede, moj G. saglione je preživel še mnogo let, v zbirki pa ga nimam več, ker je šel pred kratkim 'na lepše' - v drugo zbirko. ;-)

Lep pozdrav,

MaliZeleni

Sušenje ali škodljivec?

Mislil je, da dvakrat zapovrstjo kaktus poškropiš. Kar se izžiganja tiče, ti pa ne znam pomagat, tega še nikoli nisem počela

Kar se fungicidov tiče, morda kakšen PREVICUR.Ko boš kupovala še malce povprašaj v kmetijski lekarni, ker kaktusa zagotovo ne boš uživala, ti lahko ponudijo najbolj učinkovitega od tistih, ki jih sedaj brez licence lahko kupiš.

Bio insekticidi oziroma fungicidi

Zaradi novega zakona o varstvu rastlin, se je pojavilo kar nekaj vprašanj kako zščititi naše ljubljence pred škodljivci.

Naravni pripravki za zaščito rastlin, so seveda najbolj učinkoviti kot preventiva, vendar določeni čisto dobro služijo kot kurativa, če se bolezen oziroma škodnjivci niso preveč razvili ali namnožili.

Poznamo kar nekaj rastlin, ki omenjene tegobe odpravljajo. Prenekatere že s pridom uporabljajo tudi večja podjetja za izdelavo škropiv. Npr. korenina tropske rastline Derris eliptica je osnova za insekticid Rotenon, ki uničuje rdeče pršice, listen uši, ose, bolhe. Prav tako lahko uporabljamo naravne piretrine, ki so narejeni iz bolhača(Tanacetum cinerariifolium). Bolhač je močan insekticid in učinkuje na številen mrčes kot so listne uši, bolhe, komarji, muhe , pršice in mravlje. Vsa ta sredstva so naprodaj v kmetijskih lekarnah, nekatera pa lahko pripravimo tudi sami doma.

Proti listnim ušem so učinkoviti naslednji pripravki, ki jim dodamo kapljico sredstva za pomivanje posode, da se rastlin lažje oprimejo.

KOPRIVE - 1 kg svežih kopriv namočimo v 10 litrov vode. Po 24 urah tekočino precedimo in poškropimo rastline z vseh strani. Postopek po potrebi ponovimo čez nekaj dni.

BEZGOVI LISTI - 250g bezgovih listov zavremo v litru vode. Pustimo vreti 30 minut, dobro prmešamo, precedimo in ohladimo. V pol litra vode raztopimo malce naribanega mila ali kapljico sredstva za pomivanje posode in primešamo v bezgov pripravek.

RABARBARINI LISTI - enak postopek kot pri gornjem receptu le da uporabimo narezane rabarbarine liste.

NAVADNI OMAN (Imla conyza) tudi to škropivo lahko pripravimo po gornjem receptu. Uporabimo liste in korenine rastline iz katerih dobimo močan insekticid.

Pri pršicah pomaga tudi redno rošenje rastlin v oblačnem vremenu, saj se pršice še posebno hitro razmnožujejo v suhih in toplih prostorih.

Proti plesnim poskusimo s spodaj navedenim:

KAMILIČNI CVETOVI pomagajo preprečevati gnilobo in plesen na sejančkih. Z litom vrele vode prelijemo 2 žlici cca 30g posušenih cvetov. Pokrijemo in namakamo 10 minut. Precedimo, ohladimo in takoj uporabimo.

NJIVSKA PRESLICA (Equisetum hyemale) uporabljamo jo proti plesni, rji in drugim glivičnim obolenjem. 15g posušene preslice ali 10dag sveže zavremo v enem litru vode. Pustimo vreti 20 minut nato pokrijemo in pustimo stati 24 ur, precedimo in uporabimo. Pri večji nevarnosti glivičnih okužb s pripravkom škropimo trikrat zaporedoma v razmiku 24 ur.

Upam, da bodo nasveti komu koristili. Predvsem pa je pomembno kako za rastline skrbimo, da so zdrave in čim bolj odporne

Lep pozdrav

Tamara

Volnata uš in kapar

Oj,

mehanično odstrani kolikor se da, ugotovi če so tudi v zemlji. e so je najbolje iz lončka ven vzet vso zemljo oprat s korenin, tudi rastlino pod močnim (ne premočnim,da ne poškoduješ rastline) curkom vode. Posprejaj z kakim biokilom (ali čem podobnim proti ušem in kaparjem). Počakaj da se korenine posušijo (kak dan ali dva oz. več, če so bile poškodovane) in posadi v novo zemljo.

e pa jih ni v zemlji pa rastlino samo posprejaj ali pa si nabavi kaki sistemski insekticid in rastlino zalij s tistim pripravkom.

Upam, da ti bo to kaj pomagalo.

Ena varianta pa je tudi, da razstopiš malo tekočega mila in posprejaš volnate uši, saj jim to uniči njihovo zaščito in jim zamaši dihalne poti,tako, da se dejansko zadušijo. To sem že preiskusil in je delovalo, samo se včeraj nisem spomnil, ob Tamarini opazki o volnati prevleki pa mi je prišlo na misel.

Cvetovi se ne odprejo

Ne da sem strokovnjak vendar iz lastnih izkušenj opazovanja cvetenja kaktusov lahko rečem, da imajo različne vrste različne urnike odpiranja cvetov. Nekateri cvetijo ponoči, nekateri zjutraj , vendar se glavnina rada odpira v polnem soncu. To so moja opažanja domače zbirke. Verjetno so vzrok opraševalci , ki so jih naučili kdaj se najraje oglasijo na cvetu.

Problem predstavlja tudi slabo vreme, ki ga je bilo letos več kot dovolj.

Mogoče si zamudila njihov urnik , ker verjetno ne moreš spremljati cvetenja cel dan. Če pa imaš to možnost si zelo srečen človek.

Pa več sreče z polnim cvetjem v prihodnje - ni za obupat.

Cvetovi se ne odprejo

Poskusi prestaviti rastlino na polno sonce mogoče se bodo rastline bolje odzvale.

Še posebej mamilarija ti bo hvaležna in cvetovi bi morali biti popolnoma odprti.

Imaš še kakšno cvetočo rastlino ? So njihovi cvetovi prav tako delno odprti ali so normalno odprti ?

Upoštevati je potrebno tudi dejstvo, da so kaktusi izredno varčne rastline. Cvet je za njih pravo razkošje. Ko cvetijo želijo biti čim bolj racionalni, to se pravi imeti čim več možnosti za uspešno oprašitev.

Če je vreme slabo(povišana zračna vlaga, premalo sonca, prenizka temperatura itd..) potem poskušajo cvet čim dlje časa obdržati, da ujamejo čim bolj optimalne pogoje, oziroma dočakajo opraševalce. Če boš pozorem, boš opazil, da na takšen način cvetovi ostanejo dlje časa na rastlini in ji s tem omogočijo , da ujame vsaj kašen dan, ko bo opraševalcev dovolj. Za popolnoma odprt cvet porabijo več energije.

Skratka, kaktusi so se naučili varčevati res čisto povsod

Zemlja za kaktuse

Ni razloga, da je ne bi dodajal k mešanici, vendar samo v ilovki ne bodo ravno odlično rasli. Dodaj še malce peska, po možnosti brez apnenca lahko tudi plovec. Nekateri dodajajo higromul za boljšo zračnost.

Skratka mešanic je toliko kolikor je zbiralcev

Nekatei kaktusi pa potrebujejo prav njim primerno sestavo, drugače ne uspevajo najbolje.

V glavnem drži se osnovnega recepta - odceden zračen substrat, pa takoj po presajanju jih ni dobro zalivati, saj ponavadi vedno poškodujemo kakšno koreninico za katero je dobro, da se pred zalivanjem zasuši, da ne pride do gnitja.

Najnižja temperatura

e ima kdo takšne podatke iz prakse so vsekakor dobrodošli V glavnem pa je v literaturi in na spletu zaslediti toliko kontradiktornih informacij, da človek včasih ne ve čemu bi verjel.

Je pa zadnjič Papsch - predsednih avstrijskega društva rekel, da kaktusi prenesejo marsikdaj veliko nižje temperature kot si mi mislimo, predvsem kratkotrajne ohladitve. Spomnim se da je tudi Valentino iz Cactus Arta razlagal, da jih je nekoč pustil zunaj celo zimo nezaščitene(se jih je hotel znebiti ) Res pa je, da ima Ravena višje zimske temperature kot so v Sloveniji, vendar je rekel, da je bilo okoli 10 stopinj pod ničlo in so mu npr. Epitelante čisto brez problema preživele.

Za natančne podatke bi morali zanesljivi zbiralci javno objaviti svoje izkušnje, pa še podatke iz rastišč samih bi morali preveriti.

Najnižja temperatura

Jaz pa mislim, da se vsaka zbirka nekako navadi na 'muhe' svojega skrbnika in v primeru, da ti pogoji ostajajo v nekih mejah normale, se bodljikavci hočeš nočeš prilagodijo razmeram.Tako sem že videl, da ista vrsta uspešno raste in cveti pri dveh različnih gojiteljih, ki imata vsak svojo metodo gojenja, pa naj se to tiče prezimovanja, zalivanjaMoji kaktusi so navajeni na dokaj nizko temperaturo(od 3 do 5 stopinj C), pa ne delam posebne razlike med posameznimi vrstami; le nekatere izjeme - Melocactuszahtevajo individualno obravnavo. Zadnjič jih zalijem koncem septembra ali prvi polovici oktobra - odvisno od vremena, nato so do marca popolnoma suhi, brez ene same kaplje vode.Nikakor ne bom trdil, da je to recept za uspešno rast kaktusov, toda meni ta sistem vzgoje kar deluje. Lep pozdrav, Cac

Ker imam nov rasttlinjak,me je zanimalo,kako je z najnižjimi temperaturami.

Ogrevanje ni ravno poceni,če pa veš koliko ti kaktusi vzdržijo,potem se lažje prilagodiš.

Trenutno ogrevam na 2-3 stopinje in za enkrat je vse ok.Seveda so občutljive vrste v starem rastlinjaku,kjer je temperatura višja.

Cac je moj prijatelj že kar nekaj časa, čeprav se nisva še srečala. Ima iste hobije kot jaz (gorništvo), samo tako lep rastlinjak s kaktusi na podstrešju, takega pa nimam. Moram se enkrat kaj oglasiti v Škofji Loki, da v živo vidim to lepoto.

Nanjnižja temperatura

Jaz razmišljam tako, da eno je vzgoja v rastlinjakih, drugo pa brez rastlinjaka. Namesto, da razmišljamo koliko je najnižja temperatura, je bolje, da razmišljamo katera temperatura je tista prava, pri kateri kaktusi najbolj uspevajo oz. prezimujejo.

Torej pri +30 oC, kaktus ne raste, najboljša temperatura je +25 oC. Baje so odkrili, da je najboljša temperatura za rast kaktusov na Kanarskih otokih. Kar se tiče pa prezimovanja pa lahko iz prakse povem, da so najboljše temperature za prezimovanje za Lobivije +5 oC, za Parodije (Notokaktuse), pa +10 oC.

Zračna vlaga

Mi jo imamo kar tam okoli 65 do 70%. Ni videti, da bi bilo kaj hudo narobe, so pa temperature malce višje- zaradi euforbij - tam od 8 do 10°C

Verjetno je višja ker imam v raslinjaku tudi citruse in ostale rastline, ki jih je pa le potrebno tu in tam malce zaliti. Zračna vlaga

Jaz imam podobno zračno vlago in občutek imam,da je previsoka.

Nekateri kaktusi so po vrhu dobili plesnivi 'poprh'in danes jih je nekaj romalo na kompost.Bo potrebno razmisliti o ventilaciji!? Zanima me kakšno zračno vlago priporočate pozimi??

Seveda pri meni se giblje od 50% pa tja do 65% in to seveda

v rastlinjaku.

Gurmanski užitki kaktusa

Ne bi rad bil pretirano natančen, ampak kar se zanesljivosti informacij iz tega 'spota' tiče, sem malo zadržan. Ne le, da težko verjamem, da je rastlina poleg možakarja le 10 let stara, temveč tudi prva informacija ki sledi tej izjavi nekako ne sodi med visoko strokovne.

Namreč o sorodnosti ananasa (Bromeliaceae) s ferokaktusom (Cactaceae).

Stvar je taka: bromelijevke oziroma ananasovke sodijo med ENOKALI NICE in to razmeroma visoko razvite (RED: Bromeliiflorae), medtem ko so kaktusi razmeroma razvojno primitivna skupina DVOKALI NIC (RED: Caryophylliflorae).

Za primer: v prvi RED se uvršča tudi npr. navadni oz. širokolistni rogoz (Typha latifolia) - tista močvirska 'trava' z rjavimi 'raketicami', v drugem REDU (=taksonomska skupina višja od družine; latinsko: Ordo) kateremu pripadajo tudi kaktusi pa so npr. nageljčki (rod Dianthus) in 'kurja črevca' (rod Stellaria), ki so njivski plevel z enostavnimi cvetovi.

Pa še to: možakar primerja podobnost izgleda SOCVETJA (oziroma soplodja), ki raste na ovršnem steblu sicer šopasto rozetaste rastline s plodom, nastalem iz enega samega cveta, ki se nahaja na stranski areoli močno omesenelega stebla brez izrazitih izrastkov (razen trnov). To je skoraj kot primerjava cvetače z bučo.

Kaj ima torej podobnost tu opraviti s sorodnostjo? :-)

Steklenjak ali plastenjak?

V zadnjem obdobju ima večina zbiralcev rastlinjake iz plastike, ki se zelo dobro obnese. Npr. Sempervivum ima pa en zelo velik steklen rastlinjak. Kar se stekla tiče je on zagotovo pravi naslov. Boš pa moral razmisliti o kakšni mreži za senčenje oziroma za zaščito proti kakšni toči.

e dobiš termopan zastonj je po moje mreža dosti manjši strošek kot nakup polikarbonatnih plošč.