Scrigroup - Documente si articole

Username / Parola inexistente      

Home Documente Upload Resurse Alte limbi doc  

CATEGORII DOCUMENTE




BulgaraCeha slovacaCroataEnglezaEstonaFinlandezaFranceza
GermanaItalianaLetonaLituanianaMaghiaraOlandezaPoloneza
SarbaSlovenaSpaniolaSuedezaTurcaUcraineana

GeografijeGospodarstvoRačunalnikiReceptiUpravljanjaZgodovina

Osnove finančnega poslovanja

upravljanja

+ Font mai mare | - Font mai mic






DOCUMENTE SIMILARE

Trimite pe Messenger

.


Osnove finančnega poslovanja


VRSTE DENARJA

I. delitev glede na zgodovinski razvoj:

1.      blagovni denar

  1. kovani denar                                            STVARNI DENAR

a)      polnovredni kovanci

b)      nepolnovredni kovanci

  1. papirni denar                                           LISTINSKI DENAR
  2. knjižni denar

Kovni denar – prvi kovanci so znani iz 7 st. pred n.št.

Kovni regal – pravica kovanja na strani vladarjev

Kovna prostost – vsakdo si lahko da skovati kovino, pri tem pa je vrednost denarja odvisna od vrednosti snovi iz katere je denar bil narejen (t.i. sistem vezane valute)

II. delitev glede na izdajatelja:

Primarni denar – bankovci in kovanci – jih izdaja le Centralna banka (v nadaljevanju CB). Država podeli pravico do izdajanja bankovcev le eni banki – Centralni banki oz. jo imenujemo tudi emisijska banka.

Knjižni denar – je denar poslovnih bank (v nadaljevanju PB), katerega dajejo posojilojemalcem in ga s tem multiplicirajo.

KRITJE DENARJA

Nekoč so v bankah držali za izdan denar 100 % kritje, toda tega denarja se ni dalo mulitplicirati. Danes se uporablja sistem, ko imajo poslovne banke pri centralni banki obvezno rezervo (določen % od depozitnih vlog)

100 % kritje – je tista valuta, ki ima glede na količino denarja v obtoku v banki enako količino kritja.

AKTIVA                                  Bankirjeva bilanca                          PASIVA

                                 100 enot zlata                           100 enot bankovcev v obtoku

Obvezne rezerve –CB določi PB % obveznih rezerv od depozitnih vlog. Te rezerve se hranijo na računu PB pri CB.

AKTIVA                                  Bankirjeva bilanca                          PASIVA

                  100 enot zlata                                          250 enot bankovcev v obtoku

                  150 enot PB obrača in multiplicira

Obvezna rezerva ni namenjena temu, da bi bila banka likvidna. PB obveznih rezerv ne sme uporabljati v primeru likvidnostnih težav.

V primeru likvidnostnih težav (primanjkljaj denarnih sredstev) banke iščejo rešitev na denarnem trgu. Tu se srečujejo tisti, ki imajo višek denarnih sredstev.

(FINAČNI TRG  sestavljata TRG KAPITALA – dolgoročni in TRG DENARJA – kratkoročni. Na trgu denarja srečujemo tudi CB s sezonskimi krediti, krediti čez noč, zastavo vrednostnih paprijev…)

S pomočjo obveznih rezerv CB vpliva na količino kreditov s strani PB oz. na količino knjižnega denarja.

Do 1.sv.vojne so se uporabljale zlate rezerve. Med 1.sv.vojno so bile ukinjene, po vojni pa je večina evropskih držav ponovno želela vzpostaviti zlato valuto, ki pa se ni dolgo obdržala (npr. v Jugoslaviji 100 dni).

Ker se zlata valuta ni obdržala so države prešle na knjiženi denar. Zlato je danes kljub vsemu mednarodno plačilno sredstvo, poleg ostalih nacionalnih valut.

SEIGNIORAGE je emisijski prihodek CB od izdaje primarnega denarja.

Kako si CB prisluži seigniorage?

·        PB morajo imeti osnovne rezerve na računu pri CB, kljub temu, da dobijo za to le 1 % nominalno na letni ravni.

·        CB pri izdajanju kreditov PB služi najvišje možne obresti.

·        CB s pomočjo deviznih rezerv ustvarja pozitivne ali negativne tečajne razlike

DENAR



ZAKONITO PLAČILNO SREDSTVO:

-         kovanci

-         bankovci

Zakonito plačilno sredstvo je sredstvo, katerega tako prodajalec, kot kupec ne smeta zavrniti.

OPCIJSKI DENAR

Sem spada knjiženi denar. Stranka ga sprejme, če ga želi, ni pa dolžna ga sprejeti.

Knjižni denar prihaja v obtok na 2 načina:

-   primarni – PB izdaja knjižni denar na osnovi prinesene gotovine

-   sekundarni – PB izdaja knjižni denar pri dajanju kredita posojilojemalcem


Ček ni zakonito plačilno sredstvo, temveč je le sredstvo za prenašanje knjiženega denarja.

FUNKCIJE DENARJA

-         splošni ekvivalent (mera vrednosti)

-         splošni menjalni posrednik

-         hranilec vrednosti

Denarni substituti - kvazi ali skoraj denar (near money) – to so zelo likvidna finančna aktiva (npr. kratkoročni vrednostni papir državne ali BS, državne obveznice)

VALUTA ali VELJAVA

Kako se oblikuje vrednost denarja?

Valuta pove, kakšna je določena vrednost denarne enote.

VRSTE VALUT



SISTEM VEZANE VALUTE

Vrednost denarja je odvisna od snovi,

iz katere je denar narejen


SISTEM PROSTE ALI PRAPIRNE VALUTE

Vrednost je takšna, kot je zabeleženo na bankovcu ali kovancu samemu (npr. 500 SIT) in ni več vezana na material.


a) SISTEMI VEZANE VALUT



VZPOREDNA (PARALELNA)

DVOJNA (BIMETALIZEM)

MONOMENTALIZEM

Srebro              ali                         Zlato

-         zlati kovanci

-         zlate palice

                  (do 15.08.1971)

-         zlate devize



b) PAPIRNA VALUTA

Papirna valuta je zakonito plačilno sredstvo, kjer pa je vrednost na njem le zapisana; material iz katerega je plačilno sredstvo narejeno, pa ni vredno toliko, kolikor je zapisana vrednost (npr. bankovec za 5.000 SIT – papir, iz katerega je bankovec narejen je vreden 10 SIT in ne nudi kritje za zapisano vrednost; bankovec ima kritje pri CB)

V obtoku so.

- kovanci (izdaja jih država – izdeluje CB)

- bankovci (izdaja jih CB)

- knjižni denar (izdajajo ga PB)

Papirna valuta s strani CB - MONETIZACIJA

Kadarkoli CB nakupuje in s tem daje v obtok primarni denar, takrat govorimo o monetizaciji.

Načini izdaje (emisije) bankovcev s strani CB:

-         nakup zlata – monetarno zlato – ima vlogo kritja, toda ta vloga je zelo majhna

-         nakup deviz

-         dani krediti ekonomskim subjektom – PB

-         nakup vrednostnih papirjev

CB monetizira javni dolg Þ država je izdala vrednostne papirje in jih dala na trg. CB zaradi politike denarja odkupi del vrednostnih papirjev in s tem da del primarnega denarja v obtok.

Papirna valuta s strani PB

Emisija knjiženega denarja s strani PB je omejena s količino rezerv (v obliki denarja na računu PB pri CB). Emisija s strani PB se izvaja s pomočjo:

-         primarna emisija knjiženega denarja - za prinesene bankovce

-         sekundarna emisija knjiženega denarja – izdaja kreditov posojilojemalcem

REZERVE PB

 



Potrebne rezerve Rr

-         obvezne rezerve R0

-         likvidnostne rezerve R1 – PB si višino določajo same

Presežne rezerve Rp

Pozitivne banke imajo več rezerv kot pa so potrebne rezerve. Negativne banke pa imajo manj rezerv, kot so potrebne rezerve.


Obvezne rezerve R0

Obvezne rezerve določa CB - odvisno od ročnosti vlog.

          12 %               vloge na vpogled do 30 dni

            6 %               vezane vloge od 31 dni do 3 mesecev

            2 %               vezane vloge od 3 od 6 mesecev

            1 %               vezane vloge od 6 od 12 mesecev

            0 %               vezane vloge nad 12 meseci

Posledice obveznih rezerv:

-         PB obveznih rezerv ne sme koristiti za reševanje likvidnostnih problemov

-         CB povečuje ali zmanjšuje možnosti multiplikacijo knjižnega denarja

-         CB relativno enostavno in učinkovito vpliva na kreditno aktivnost bank

-         CB s pomočjo obveznih rezerv pride do sredstev (kapitala), ki jih lahko posodi državi ali pa jih porabi (posodi) drugače – največkrat v obliki kreditov PB

-         S pomočjo obveznih rezerv se veča solventnost bank. Obvezne rezerve se kažejo kot terjatev do CB, kar pa predstavlja nerizično naložbo banke. Ob likvidaciji PB ostane upnikom in lastnikom vsaj ta del, ki se je hranil pri CB.


Nastanek presežnih rezerv v PB

1.      CB da kredit PB – CB nakaže denar vedno direktno na račun »obveznih rezerv« PB pri CB. PB si s tem denarjem ustvari presežno rezervo in vsa presežna rezerva se uporabi za mulitplikacijo denarja

Bilanca PB

                                         presežna rezerva      diskontno posojilo CB

            uporabi se jo za multiplikacijo;                 (kredit CB)

            za prejeti kredit s strani CB PB

            nikoli ne potrebuje oblikovati

            obveznih rezerv

            dRp

2.      Vloge komitentov pri PB – DEPOZITI – del depozitov mora PB nameniti v obvezne rezerve za kritje depozitov, razliko pa lahko uporabi za obračanje denarja – mulitplikacijo.

Bilanca PB

                     1.) obvezna rezerva                      depozit

                           za kritje prejetega depozita       dD

                           dRr = r * dD

                     2. ) presežna rezerva

                           dRp= (1-r) * dD

3.      Spremeni se % (zniža se) obvezne rezerve pri CB

AKTIVA                                          bilanca  PB                                       PASIVA

                      100 enot obvezne rezerve pri CB        

ko CB zniža % obveznih rezerv, se zgodi sledeče; primer:

AKTIVA                                          bilanca  PB                                       PASIVA

                        90 enot obvezne rezerve pri CB

                       10 enot presežne rezerve pri CB

             banka jih lahko porabi za multiplikacijo


                                          Rr=R1 * D


                                          Rp = (R0 – R1) * D                         D

                                                                                               

                                          Krediti

 



SESTAVA DENARJA V OBTOKU (DENARNI AGREGATI) IN HITROST OBRAČANJA DENARJA V OBTOKU

Najožja definicija poimenovaja denarja je PRIMARNI DENAR, katerega izdaja CB (monetary base, high powerd money, primary money, reserved money, base money ). Označimo ga z B ali H.

Splošna delitev denarja

Običajna sestava primarnega denarja so:

-         Gotovina – bankovci in kovanci v obtoku (cash, currency)

-         rezerve bank pri CB

Količino denarja v oboku ali denarni obtok se označuje z veliko črko M. To pomeni money supply, quantity of money.

M = M1 + M2 + M3

M1 = najožje poimenovanje količine denarja v obtoku. Vključuje gotovino v obtoku ter depozite na vpogeld pri PB. M1 imenujemo tudi TRANSAKCIJSKI DENAR. Vsaka država M1 ne definira enako.

M2 = M1 + ostalo (manjši vezani depoziti, hranilne vloge in podobno

M3 = M2 + večji vezani depoziti, devizni depoziti pri PB

Denarni agregati v Sloveniji

M = M1 + M2 + M3

M1 = + gotovina v obtoku

         + depozite vloge na vpogeld pri CB

         + depozitne vloge na vpogled pri PB.

M2 = M1 + tolarske vezane vloge države pri CB

               + tolarske vezane in hranilne vloge pri PB

M3 = M2 + devizne vloge pri PB

Na priporočila IMF, CB spremlja gibanje M3 kot vmesni cilj. Prej je spremljala M1.

(IMF – Mednarodni denarni sklad, ustanovljen leta 1944. Slovenija je postala članica 1993. Tolar je zunanje konvertibilna valuta od leta 1995. Slovenija se s svojim članstvom lahko pojavlja na mednarodnih finančnih trgih. IMF bdi nad našo ekonomsko politiko, nas usmerja, nam svetuje in nam pomaga do zunanje kredibilnosti.)

Primarni denar v Sloveniji je:        -  gotovina v obtoku

-   vloge na vpogled pri CB

-   rezerve PB

Obtočna hitrost denarja

Je odvisna od uporabnikov – večja je, manj je potrebne denarne mase in obratno.

Obtočna hitrost denarja M2 oz. (M1, M3) = n BDP÷M2 oz. (M1, M3)

CB lahko vpliva na količino denarja v obtoku (na denarno maso), ne more pa vplivati na hitrost kroženja denarja. Najboljše je, če CB vodi nevtralno denarno politiko (ne ekspanzivne in ne restriktivne)

PROMETNA HITROST DENARJA – zajete vse denarne transakcije (blagovne in neblagovne – npr. plačilo davkov, darila)

OBTOČNA HITROST DENARJA – zajete so le blagovne transakcije

EMISIJSKA BANKA

Kovni regal – emisijska banka ima izključno pravico nad kovanjem denarja, katero ji je dodelila država

Funkcije CB oz. emisijske banke:

-         monopol pri izdajanju papirnatega denarja in kovancev

-         vodi politiko v skladu z ekonomsko politiko države (cilji ekonomske  politike – gospodarska rast, rast BDP, manjša brezposelnost; CB je zniževala inflacijo, hkrati pa je tudi država skrbela z nadziranjem cen na rast inflacije)

-         skrbi za likvidnost gospodarstva – notranjo in zunanjo (v mednarodnih ekonomskih odnosih)

Financiranje CB

Centralna banka se financira s pomočjo seignioraga. V primeru, da CB ustvarja:

-         dobiček, gre le ta v državni proračun

-         izgubo, se le ta krije iz posebne rezerve BS in iz proračuna države

Seigniorage je emisijski prihodek CB od izdaje primarnega denarja.

Kako si CB prisluži seigniorage?

·        PB morajo imeti osnovne rezerve na računu pri CB, kljub temu, da dobijo za to le 1 % nominalno na letni ravni.

·        CB pri izdajanju kreditov PB služi najvišje možne obresti.

·        CB s pomočjo deviznih rezerv ustvarja pozitivne ali negativne tečajne razlike

CB je z državo povezana na več načinov:

-         izguba se pokriva iz državnega proračuna ter dobiček se steka v državni proračun

-         CB pomaga državi s kratkoročnimi krediti, ki pa morajo biti povrnjeni od konca proračunskega leta

-         CB nakupuje državne VP in s tem financira javni dolg

-         Država ima svoja sredstva deponirana pri CB


MULTIPLIKATORJI



Monetarni (denarni) multiplikator

Denarni multiplikator         m = M/B

M = M1 + M2 + M3

B = basic money – primarni denar

Denarni mulitplikator se lahko izračuna za celotno maso M ali pa tudi za posamezne segmente M1, M2 ali M3.

Odvisen je od višine začetnega depozita, višine potrebne rezerve in odlivov denarja v druge banke  ter od višine spreminjanja knjižnega denarja v gotovino.

AKTIVA                                          bilanca  PB                                       PASIVA

                          določen % za obvezne rezerve         prejeti depoziti

                   razlika za kredite posojilojemalcem

CB vodi zelo točno statistiko denarnega multiplikatorja. Če opazujemo gibanje M1, M2 ali M3 lahko opazimo, da je M1/B≈2, M2/B – ves čas narašča, zato je ta multiplikator za CB zelo pomemben. M3/B narašča konstantno glede na porast M2.

Primer:

AKTIVA                                          bilanca  PB                                       PASIVA

                 10 % za obvezne rezerve – 100 SIT         prejeti depoziti – 1000 SIT

                               za mulitplikacijo – 900 SIT

V tem primeru je komitent PB zaupal depozit za 1000 SIT; od tega gre 10 % oz. 100 SIT za obvezne rezerve, razliko pa PB lahko mulitplicira. 900 SIT PB nameni za dajanje kreditov posojilojemalcem; kar pomeni, da teh 900 SIT preknjiži ponovno na pasivno stran bilance, kot prejet depozit. Ponovno mora tvoriti 10 % obvezne rezerve (90 SIT); razlika 810 SIT pa gre ponovno v multiplikacijo. Multiplikacija traja toliko časa, dokler ne zmanjka denarja.

PB lahko multiplicira le knjiženi denar. Če gre iz PB v obtok gotovina (izplačilo kredita komitentu v gotovini), potem tega denarja ne more multiplicirati, vse dotlej ko ne priteče denar nazaj v PB.

Ko govorimo o multiplikacji v PB potem gre tu za mikromultiplikacijo, če pa govorimo o multiplikacji v okviru bančnega sistema, potem gre tu za makromultiplikacijo.

Depozitni multiplikator

Depozitni multiplikator         D = d/

                                                         Npr:

D – končna vsota depozitov                                       D = 1000/ =  4000

d – začetni depozit                             1000 SIT         DM = 4000 / 1000 = 4

r1 – stopnja obvezne rezerve                    10 %

r2 – stopnja likvidnostne rezerve                 5 %         Depozitni multiplikator nam pove, koliko

e – gotovina v obtoku                               10 %         bo na koncu zmultipliciranega denarja.

Kreditni multiplikator

Kreditni multiplikator         KM=(D–d)/d

V našem primeru:  (4000-1000)/1000=3000/1000=3


POSLOVNE BILANCE

Poslovna bilanca pri PB

AKTIVA                                          bilanca  PB                                       PASIVA

         * obvezne rezerve pri CB                                 * depoziti

         * presežne rezerve                                            * prejeti krediti:   - CB

         * krediti, ki jih dajejo posojilojemalcem                                        - PB

         * nakupi VP:    - lastniški VP                                                       - tujina

                                 - dožniški VP                           * izdaja VP:   - lastniški VP

                                                                                                      - dolžniški VP

Banke imajo le cca 10 % bančnega kapitala (dobljen z izdajo lastniških delnic) ter cca. 90 % dolžniškega kapitala. Več kot imaj PB kapitala, bolj varno je poslovanje z njimi.

Bilančni posli so npr. obresti

Izvenbilančni posli so npr. provizije, opravljanje portfeljev

Poslovna bilanca pri CB

AKTIVA                                          bilanca  PB                                       PASIVA

            KANALI EMISIJE PRIMARNEGA DENARJA:            

         * krediti PB                                                      * rezerve PB

         * nakup državnih VP (kredit državi)                  * gotovina v obtoku (C – cash)

         * nakup deviz (kreditiranje tujine)

         * nakup zlata

CB nakupuje le državne VP, ker je le teh dovolj na tržišču in so varni. S tem kreditira državo oz. javni dolg.

Če ima država čez leto problem z likvidnostjo ima možnost pri CB prejeti kredit, katerega mora vrniti do konca proračunskega leta.

Bilanca CB – glej dodatno gradivo – bilanco bo potrebno na izpitu razložiti!!!!

OBRESTNE MERE

Eskontna obrestna mera je za 1 % točko nižja od lombardne obrestne mere.

!!!! Razlaga obrestnih mer v dodatku!!!

Razlika med odstotnimi točkami in odstotki

Če se je promet povečal iz 12 % na 15 %, potem se je povečal za:

-         3 % točke        oz.

-         25 % (1500/12= 125 → 25 %)


EMISIJA DENARJA

Emisija denarja ne pomeni tiskanje denarja, temveč izdajanje denarja v obtok. Emisija je različna glede na denarni sistem v državi (vezana ali prosta valuta)


Emisija v sistemu vezane valute

-         plačevanje obveznosti države

-         nakup zlata s strani države (plačilo z zlatniki)

-         kovanje zlatnikov za zasebnike v državni kovnici

Emisija v sistemu proste valute

-         krediti PB s strani CB

-         nakup zlata s strani CB

-         nakup deviz s strani CB

-         nakup VP s strani CB


Kanali emisije denarja

1)      Kreditna emisija   - potrebne rezerve (obvezne in likvidnostne rezerve)

                                    - presežne rezerve

Obvezne rezerve določa CB, likvidnostne pa si PB določajo same.

2)      Emisija z odkupom zlata – CB kupuje zlato za zlate rezerve, lahko tudi kuje zlatnike in jih prodaja prebivalcem

3)      Emisija z odkupom deviz

Deviza – kratkoročna terjatev, ki se glasi na tujo valuto ali depoziti v tujih valutah (lahko tudi tuj denar, s katerim razpolaga domača oseba v tujini)

Tuja valuta – so vse vrste efektivnega tujega denarja

Država si ustvarja devizne rezerve, ker mora plačevati uvoz. Zato ima ustvarjene devizne rezerve za približno od 6-8 mesečni uvoz.

Sistem odkupa deviz je pomemben v majhnih odprtih gospodarstvih, kot je Slovenija. Če DF poraste za 100 d.e., bi morala količina denarja tudi porasti. Da pa ni nepotrebne emisije denarja, CB odkupi devize. Vrste sistemov odkupa deviz so:

-         tržni sistem odkupa – odkup po tržem tečaju. Devize so konvertibilne. CB kupuje devize zaradi oblikovanja deviznih rezerv (likvidnost v mednarodnem plačilnem sistemu) in oblikovanja tečaja domače valute (da ni potrebna emisija denarja)

-         sistemi odkupa z deviznimi omejitvami

§         izvozniki morajo prodati devize CB

§         CB prodaja devize uvoznikom in s to razliko med tečaji si ustvarja devizne rezerve

Slovenija ima trenutno zelo visoke devizne rezerve, ker se pripravlja na vstop v EU (fiksni tečaji). Glede na velikost države, bo Slovenija morala prispevati precej rezerv v osrednjo centralno banko EU.

Vse devizne rezerve pa niso le pri CB, temveč jih imajo polovico ustvarjenih tudi pri PB. Banka Slovenije predpisuje, da imajo PB ustvarjene devizne rezerve v tujini (tuji depoziti)

4)      Emisija z odkupom VP

Operacije na odprtem trgu (open market operation) – nakup ali prodaja VP s strani CB. Nakup VP povečuje, prodaja pa zmanjšuje, količino B - primarnega denarja in količino C - denarne mase v obtoku.

Vrednostni papirji, ki se pojavljajo pri operacijah na odprtem trgu so običajno državni VP ter v Sloveniji tudi blagajniški zapisi BS.

Blagajniški zapisi BS – to so kratkoročni dolžniški VP, nominirani v SIT, v tuji valuti ali pa kombinirani, različnih ročnosti. BS jih je izdala, ker po osamosvojitvi ni bilo drugih državnih VP ter zato, da bi tečaj postal ugodejši za izvoznike.

Posledice nakupa VP s strani CB

1.      primer – nakup VP od PB

Pri tem nastane spememba v premoženjski bilanci PB in CB. Vzemimo primer, da CB kupi od PB za 100 SIT vrednostnih papirjev

AKTIVA                                          Sistem  PB                                       PASIVA

                          Vrednostni papirji   – 100 SIT

                              Rezerve pri CB   + 100 SIT

AKTIVA                                          CB                                       PASIVA

                          Vrednostni papirji   + 100 SIT         Rezerve PB pri CB   + 100 SIT

Neto rezultat nakupa:

-         rezerve PB pri CB se povečajo za 100 SIT

-         do spremembe gotovine v obtoku ni prišlo toda primarni denar se kljub temu poveča za 100 SIT

2.      primer – nakup VP od nebančnega sektorja (od pravnih oseb) s knjižnim denarjem (preko PB)

AKTIVA                                    Nebančni sektor                                       PASIVA

                           Vrednostni papirji  – 100 SIT

       Transakcijski r. (knjiženi denar)  + 100 SIT

AKTIVA                                          Sistem  PB                                       PASIVA

                              Rezerve pri CB   + 100 SIT         Knjiženi denar   + 100 SIT

AKTIVA                                          CB                                       PASIVA

                          Vrednostni papirji   + 100 SIT         Rezerve PB pri CB   + 100 SIT

Neto rezultat nakupa:

-         rezerve PB pri CB se povečajo za 100 SIT

-         do spremembe gotovine v obtoku ni prišlo toda primarni denar se kljub temu poveča za 100 SIT

3.      primer – nakup VP od nebančnega sektorja (od pravnih oseb) z gotovino

AKTIVA                                          Nebančni sektor                                       PASIVA

                           Vrednostni papirji  – 100 SIT

                                         gotovina  + 100 SIT

AKTIVA                                          CB                                       PASIVA

                          Vrednostni papirji   + 100 SIT         Gotovina v obtoku   + 100 SIT

Neto rezultat nakupa:

-         rezerve PB pri CB ostajajo nespremenjene

-         gotovina v obtoku se poveča za 100 SIT

-         primarni denar se poveča za 100 SIT

SKLEP: Nakup VP na odprtem trgu s strani CB ima vedno enak učinek na primarni denar (B). B se poveča za znesek nakupa.


SPREMEMBE VREDNOSTI DENARJA

I)   - notranja vrednost denarja raste            DEFLACIJA

      - notranja vrednost denarja pada            INFLACIJA

Deflacija

Notranja vrednost denarja raste. Zmanjšana je stopnja rasti cen.

Posledica Þ razvoj se zmanjšuje, povečuje pa se brezposelnost

Deflacija je lahko:

-         relativna deflacija – posledica povečane količine blaga in storitev

-         absolutna (prava) deflacija – posledica zmanjšanega denarnega obtoka (lahko tudi dezinflacija). Þ CB vodi restriktivno denarno politiko. Stiska denar, kadar ima visoko inflacijo. S tem relativno zmanjšuje denarni obtok. Pri nas je vmesni cilj M3.

Deflacija je instrument zavestnega ukrepanja države prit padanju vrednosti denarja. Z restriktivno politiko notranja vrednost denarja raste.

Pozitivne posledice dezinflacije:

-         zvišanje vrednosti denarja; zaradi padca cen blaga

-         izboljšanje cen v plačilni bilanci zaradi povečanja izvoza (cene blaga padajo, zato je blago zanimivo tudi za tuji trg)

-         dvig življenjske ravni prebivalstva s stalnimi dohodki

Negativne posledice dezinflacije:

-         zmanjšanje likvidnosti; ker je v obtoku manj plačilnih sredstev

-         zastoj v investiranju

-         padec gospodarske aktivnosti zaradi nezadostnega povpraševanja

-         rast nezaposelnosti

Inflacija

Vrste inflacije:

-         inflacija povpraševanja – podprta s strani CB, saj CB lahko vpliva na njeno višino

-         stroškovna inflacija – najbolj prisotna v Sloveniji; CB je ne sproža in je tudi ne more zmanjšati s svojo politiko

-         strukturna inflacija– je posledica deformacij v gospodarski strukturi (nesposobnost prilagoditve spremembam pri povpraševanju….) Denarna politika je proti strukturnim vzrokom inflacije nemočna.

II)  - zunanja vrednost denarja pada             DEVALVACIJA ali DEPRECIACIJA

      - zunanja vrednost denarja raste             REVALVACIJA ali APRECIACIJA

Poznamo dve vrsti kotacije:       - direktna kotacija – 236 SIT/€

                                                - indirektna kotacija – 0,004237 €/SIT

Sistem fiksnih deviznih tečajev

CB uradno spreminja tečaj in je fiksen do naslednje spremembe.

Primer:

Notranje cene rastejo; zunanja cena pa je fiksna (236 SIT/€)

Posledica Þ poveča se uvoz, izvoz pa ostaja nespremenjen. Temu sledi deficit v plačilni bilanci. Na dolgi rok takšno stanje ne zdrži, zato mora v razmere poseči CB. Uradni tečaj se poveča npr. na 237 SIT/€. Zunanja vrednost denarja je s tem ukrepom padla – naš denar je vreden manj.


DEVALVACIJA – vrednost domače valute se zmanjša (v sistemu fiksnih tečajev)

Devalvacija je lahko posledica inflacija ali pa konkurenčne devalvacije. Povod za konkurenčno devalvacijo je lahko:

-         znižanje mednarodne konkurenčnosti

-         protiukrep ene države, devalvaciji druge države

Vpliv devalvacije na plačilno bilanco je odvisno od kumulativnega vpliva devalvacije na uvoz in izvoz. Načeloma se izvoz poceni in uvoz podraži. Vpliv se meri z elastičnostjo povpraševanja po domačem blagu v tujini in z elastičnostjo povpraševanja po tujem blagu doma:

·        > 1 – učinek devalvacije na plačilno bilanco je pozitiven (odpravljanje deficita)

·        = 1 – učinek devalvacije na plačilno bilanco je nevtralen

·        < 1 – učinek devalvacije na plačilno bilanco je negativen

REVALVACIJA – vrednost domače valute se poveča (v sistemu fiksnih tečajev)

Revalvacija je posledica deflacije. Zakonsko povečanje vrednosti domače valute, v primerjavi z valutami drugih držav v sistemih fiksnih tečajev. Revalvacija lahko prispeva (pri nespremenjenih cenah) k znižanju izvoza v državi, ki je revalviralo svojo valuto, ter povečanju uvoza (to je primeren ukrep za zmanjšanje suficida v plačilni bilanciÞsuficid povzroča inflacijo)

Sistem drsečih deviznih tečajev

Tečaj se samostojno oblikuje glede na ponudbo in povpraševanje. Kljub temu mora CB spremljati in preventivno posegati na razmere na trgu

APRECIACIJA – vrednost domače valute raste (vrednost tečaja pada)

DEPRECIACIJA – vrednost domače valute pada (vrednost tečaj raste)

Notranja vrednost denarja

Zunanja vrednost denarja

Fiksni tečaj

Fleksibilni tečaj

raste

DEFLACIJA

REVALVACIJA

APRECIACIJA

povzroči revalvacijo

vrednost denarja

raste      

tečaj

pada             




izvoz

pada             

uvoz

raste      

 

izvoz < uvoz

DEFICIT

pada

INFLACIJA

DEVALVACIJA

DEPRECIACIJA

povzroči devalvacijo

vrednost denarja

pada             

tečaj

raste      

izvoz

raste      

uvoz

pada             

izvoz > uvoz

SUFICID

MAASTRICHTSKI KRITERIJI za vstop v Evropsko unijo in Evropsko monetarno unijo (EMU):

q       Stopnja inflacija ne sme presegati  3%

q       Javni dolg v BDP ne sme presegati 60% (oz. se mora ustrezno zniževati proti tej vrednosti)

q       Obrestna mera mora biti nižja od 10,4%

q       Proračunski deficit mora biti nižji od 3% BDP

q       Kriterij glede deviznega tečaja zahteva udeležbo valute v mehanizmu deviznih tečajev EMU


Vaje

1.      Tečaj je 230 SIT/€; tolar depreciira za 5 %; Kolikšen je nov tečaj?

230 SIT/€             100 %

X                          105 %

X= 230×105÷100= 241,5 SIT/€

2.      Plačilna bilanca odraža zunanje trgovinsko ravnovesje oz. neravnovesje. Kako vpliva depreciacija domače valute na plačilno bilanco? Kakšen bi bil tečaj SIT/€ po depreciaciji tolarja za 0,05 %, če je danes tečaj 230 SIT/€?

Današnji tečaj 230 SIT/€                X=230×1,0005=230,115 SIT/€

Depreciacija SIT za 0,05 %

ODG.: Povečuje se izvoz in zmanjšuje uvoz, s tem se zmanjšuje deficit oz. povečuje suficid.

3.      Devizni tečaj po apreciaciji EUR v primerjavi z JPY znaša 1 EUR = 0,97 JPY. Kolikšen je bil začetni tečaj, če znaša stopnja apreciacije 6 % in kako bo ta sprememba vplivala na japonske izvoznike, ki izvažajo na EU trg, in na evropske izvoznice, ki izvažajo na japonski trg.

PRIBLIŽNO PRAVILNO

0,97 JPY/EUR

apreciacija EUR = 6 %

depreciaja JPY » 6 %

X = 0,97 × 1,06 =0,915 JPY/EUR

PRAVILNO

0,97 JPY/EUR

1,03 EUR/JPY – tečaj obrnemo

apreciacija EUR = 6 % (se zmanjša na 94% - 0,94)

X= 1,03×0,94= 1,096 EUR/JPY

oziroma  0,9118 JPY/EUR

 

 

Odgovor:

EVROPSKI IZVOZNIKI – EUR je s svojo apreciacijo povzročil zmanjšanje izvoza in povečanje uvoza – v plačilni bilanci se je pojavil deficid. Evropskim izvoznikom se pišejo slabi časi.

JAPONSKI IZVOZNIKI – bodo pospešili izvoz na evropski trg, saj je JPY napram EUR depreciiral in s tem povečal zvečanje izvoza ter zmanjšanje uvoza, v plačilni bilanci pa suficid.


SEDANJA VREDNOST

V primeru, ko imamo različne vrednosti v različnih časovnih obdobjih in jih moramo med seboj primerjati, potem se moramo poslužiti računanja vseh zneskov na isto časovno obdobje t.i. sedanja vrednost.

Primer 1

Imamo dva vrednostna papirja. Prvi bo konec petega leta vreden 3500 SIT, drugi pa konec tretjega leta 2000 SIT. Inflacija je 3%. Kateri VP ima danes višjo vrednost?

       3%                3%             3%        3% (5%)    3% (5%)


0                1                   2                3                4                5

                                                  2000 SIT                     3500 SIT

SV1=3500÷1,035= 3.019,13 SIT

SV2=2000÷1,033= 1.830,283 SIT                      ODG: Danes je več vreden prvi VP.

Kaj bi se zgodilo, da bi se vrednost inflacije konec tretjega leta spremenila in sicer bi zrasla za 2 % točki?

i1= 3 %                            SV1=3500÷(1,033×1,052)= 2.905,21 SIT

i2= 5 %                            SV2=2000÷1,033= 1.830,283 SIT

Primer 2

OBVEZNICA – nominalna vrednost ob zapadlosti, kuponček x% obresti/letno; tržna cena ob nakupu.

Na voljo imamo dve obveznici:

a)      Triletna obveznica z nominalno vrednostjo 2000 SIT, ki nam omogoči vnovčitev kupona v vrednosti 100 SIT ob koncu 1., 2. in 3. leta, ter izplačilo glavnice ob koncu 3 leta.

b)      Štiriletna obveznica z nominalno vrednostjo 3000 SIT, ki nam omogoči vnovčitev kupona v vrednosti 500 SIT ob koncu 2., 3. in 4. leta, ko dobimo izplačano tudi glavnico.

Obrestna mera znaša 10 % letno. Za nakup katere obveznice bi se odločili, če je mogoče danes kupiti prvo po 1500 SIT in drugo po 2900 SIT.

Obveznica A

Leto

Izplačila

Obr. mera (10 %)

Skupaj

1

100

1,10

100÷1,1= 90,91

2

100

1,102

82,64

3

2100

1,013

1.577,76

Sedanja vrednost

1.751,31

Tržna vrednost

1.500,00

Razlika

251,31

    Stopnja donosa

   1.751÷1.500=1,16754

    16,754 %

Obveznica B

Leto

Izplačila

Obr. mera (10 %)

Skupaj

1

1,10

--

2

500

1,102

413,22

3

500

1,013

375,67



4

3500

1,014

2.390,55

Sedanja vrednost

3.179,44

Tržna vrednost

2.900,00

Razlika

279,44

    Stopnja donosa

   3.179÷2.900=1,09636

    9,636 %

    Odločili bi se za nakup

    obveznice A zaradi

    boljše stopnje donosa!


INŠTRUMENTI DENARNE POLITIKE

S pomočjo inštrumentov denarne politike CB sledi:

-         bližnjim oz. vmesnim ciljem denarne politike (M3 – denarna masa)

-         končnim ciljem denarne politike (uravnotežena inflacija)

CENTRALNA BANKA

OPERATIVNI CILJI (primarni denar, rezerve, medbančne obrestne mere)

VMESNI CILJI (M3, obrestna mera, devizni tečaj, stopnja inflacije…)

KONČNI CILJI (visoka gospodarska rast,visoka zaposlenost, nizka inflacija.; cilje sicer sprejme ekonomska politika – toda te cilje CB sprejem tudi za svoje)

Slika: Razmerje med obrestmi (i) in denarno maso (M3)


obrestna                    Ms'       Ms        Ms''

mera (i)


i''

i*                                                                  Ciljna obrestna mera  (i*)

                                                                  Md''

i'

                                                               Md*

                                                      Md'


                                 Ms'      M*       Ms''        količina denarja (M)

Prikazuje, kaj se zgodi, če si CB izbere za vmesni cilj obrestno mero, in sicer v višini i*. CB spet pričakuje, da bo D po denarju v višini Md*, vendar se giblje med Md´in Md˝zaradi nepričakovanih sprememb v outputu. Če se krivulja D premakne na Md´, se bodo obrestne mere pričele zniževati pod i* in cena obveznic bo narasla. Če CB spremlja kot vmesni cilj obrestno mero, potem vodi v nihanja ponudbe denarja.

Vmesna cilja obrestna mera (i) in količina ponudbe denarja (M3) se izključujeta..

Inštrumenti za doseganje ciljev so:

-         KVANTITATIVNI oz. SPLOŠNI – CB se omeji na urejanje obsega denarja.

o       Politika odprtega trga

o       Spreminjanje koeficienta obveznih rezerv

o       Obrestna mera

o       Neposredno omejevanje kreditov PB

-         KVALITATIVNI oz. SELEKTIVNI – CB ne vpliva le na velikost kreditnega potenciala PB, temveč tudi na to, kako bo ta kreditni potencial izkoriščen.

o       Selektivni krediti (npr. krediti za kmetijstvo)

o       Politika odprtih ust (moralno prepričevanje)

o       Neposredni ukrepi

Običajno se kakovostni instrumenti uporabljajo v kombinaciji s kolikostnimi.


1. KVANTITATIVNI INSTRUMENT:   Politika odprtega trga

Operacije na odprtem trgu so danes najpomembnejši instrument denarne politike. Ta instrument je najlažji in najhitrejši. Z njim CB uravnava količino denarne mase v obtoku. Običajno gre pri operacijah na odprtem trgu za nakup ali prodajo kratkoročnih državnih vrednostnih papirjev s strani CB.

»Odprti trg« - CB nastopa na trgu kot vsak drug prodajalec ali kupec VP in ne kot oblastna institucija.

Na »zaprtem trgu« se CB obnaša kot oblastna institucija ter ona postavlja pogoje. CB sama izbira papirje, uporabi svojo obrestno mero. CB nikoli ni pobudnik za operacijo, če PB želijo prodati VP CB, jim CB določa pogoje prodaje.

Slika: D po vrednostnih papirjih s strani CB


tečaj                         D         D'    S          S'            Na sliki sta vrisani krivulji D in S državnih

papirjev                                                                  vrednostnih papirjev. Ko se pojavi na trgu

                                                                              CB z dodatnim D v velikosti CB, se tečaj

                                                                              papirjev poveča od t0 na t1. Ko pa CB ponuja

                                                                              papirje v velikosti Q1Q2, se tečaj papirjev

        t1                                           B                       zmanjša od t0 na t2.

                                 C

                                                                                 D'

        t0                                           A

        t2                                                                        D


                                                  Q1       Q2                    količina papirjev

Poseg CB na trgu vrednostnih papirjev (VP):

q       CB kupuje VP Þ posledice Þ      - dvig cene (tečaja) državnih VP

                                                            - znižanje obrestne mere

q       CB prodaja VP Þ posledice Þ     - znižanje cene (tečaja) državnih VP

                                                            - zvišanje obrestne mere

Operacije na odprtem trgu delimo na:

q       dinamične oz. aktivne operacije – tiste, ko CB sama želi povečati količino denarja v obtoku in sama kupuje vrednostne papirje

q       nevtralne oz. defenzivne operacije – nekaj v bilanci se spremeni (depozit države), zato se CB odzove z operacijo na odprtem trgu

Prednosti operacij na odprtem trgu:

q       pobudnik je CB (ima tudi nadzor nad obsegom operacij)

q       operacije so fleksibilne, natančne- možni veliki ali pa majhni nakupi – odvisno od potrebe po B

q       hitra izpeljava operacij v nasprotni smeri

q       hitra uvedba operacij brez administrativnih zamud

Da bi si CB zagotovila še večjo fleksibilnost na odprtem trgu uvede OBVEZNOST ZAČASNEGA NAKUPA oz. t.i. REPO OPERACIJE. Pri operacijah začasnega odkupa CB začasno kupi VP ob dogovoru, da jih bo tisti, ki je VP prodal, ponovno v kratkem času tudi odkupil. Nasprotna operacija je OBVEZNOST ZAČASNE PRODAJE oz. REVERSE REPO.

Primeri operacij na odprtem trgu, če je na trgu preveč deviz:

1.      CB jih kupi od PB. Ker pa je nato v obtoku preveč gotovine, ponudi CB PB možnost odkupa tolarskih blagajniških zapisov. S tem se gotovina uravnoteži in ne pride do inflacije

2.      CB ne kupuje deviz temveč na trg ponudi devizne blagajniške zapise in s tem zmanjša količino tuje valute. Tudi v tem primeru ne pride do inflacije.

Politika upravljanja javnega dolga – država za kritje javnega dolga najema kredite (dolgoročne in kratkoročne). Ker pa CB skrbi za likvidnost v narodnem gospodarstvu, večkrat državi da kratkoročni kredit za kritje dolgoročnega. Javni dolg ostaja enak, toda likvidnost narodnega gospodarstva se s tem poveča.

2. KVANTITATIVNI INSTRUMENT:   Diskontna politika

Instrument, s katerim vpliva na denarni obtok. Z nižanjem obrestne mere vpliva na povečanje denarne mase v obtoku. CB spreminja obrestno mero, po kateri daje kredite in kredite tudi količinsko omejuje (odpiranje in zapiranje diskontnega okna).

Diskontni krediti so:

q       prilagoditveni – uporabljale naj bi jih poslovne banke kot pomoč pri opravljanju kratkoročnih likvidnostnih težav, ki so lahko izid začasnega odtoka depozitov iz bank. Zanje se pričakuje, da bodo hitro odplačani

q       sezonski – v času sezonskih nakupov, ko javnost potrebuje več denarja (božični nakupi, predpočitniški nakupi…)

q       razširjeni – daje se bankam z močnimi likvidnostnimi težavami. Za te kredite se ne pričakuje, da bodo hitro odplačani.

Stroški izposoje denarja PB od CB preko diskontnega okna:

q       stroški obresti v višini diskontne stopnje

q       stroški v zvezi z zmanjšanim zaupanja v banko

q       stroški v zvezi z možnostjo zavrnitve diskontnega okna (če se banka prevečkrat zateka k diskontnemu oknu, potem je možnost, da CB zavrne diskontni kredit)

Vloga diskontne politike:

q       je instrument, s katerim CB vpliva na denarni obtok

q       preprečuje finančno paniko (posojilodajalec v skrajni sili – ker PB zaradi tega rade preveč tvegajo, mora biti CB previdna, da v tej vlogi ne nastopa prepogosto in da PB izzivanje usode ne pride v kri)

q       indikator prihodnje denarne politike CB (zvišanje OM je restriktivna denarna politika, ker je denar dražji in s tem zmanjšuje količino denarja v obtoku)

Diskontna politika je manj učinkovit instrument denarne politike od operacij na odprtem trgu zaradi:

q       verjetnosti napačnega razumevanja sprememb diskontne stopnje

q       zaradi prevelikih nihanj v obrestnem razponu med tržnimi OM in diskontno stopnjo, v primeru, da se tržna OM spremeni Þ posledično – večja nihanja v obsegu diskontnih kreditov in od tod tudi v denarnem obtoku.

q       obseg diskontnih kreditov ni popolnoma obvladljiv (CB ne more prisiliti PB v jemanje kreditov)

q       težje spreminjati smer delovanja v primerjavi z odprtim trgom


3. KVANTITATIVNI INSTRUMENT:   Obvezne rezerve

CB lahko vpliva na količino denarja v obtoku s spreminjanjem % obveznih rezerv.

CB % ZVIŠA– v obtok ne da dodatnega primarnega denarja – PB se zmanjšajo presežne rezerve in morajo zmanjšati količino danih kreditov Þ obseg B se zmanjša

CB % ZNIŽA –PB se presežne rezerve povečajo in če CB ne potegne iz obtoka nekaj primarnega denarja, se poveča kreditni potencial bankÞ obseg B se poveča

PREDNOSTI:

q       enako prizadene vse PB

q       ima močan vpliv na denarni obtok- moč je doseči majhne spremembe v denarnem obtoku z majhno spremembo odstotne točke

SLABOSTI:

q       težko uravnavanje zelo majhnih sprememb denarnega obtoka (možnost je toda tako početje je zelo drago in ne praktično)

q       povečanje % lahko povzroči likvidnostne probleme v PB z nizkimi presežnimi rezervami

q       večanje negotovosti za PB

Trend v svetu je zniževanje % obveznih rezerv oz. njihova ukinitev. Vzrok temu pa je večanje konkurenčnosti in moči PB, ter PB ne izgubljajo obresti, za denar, ki bi ga namenile v obvezne rezerve. Obvezne rezerve so ukinili v Švici, Avstraliji, Novi Zelandiji in delno v ZDA.

1. KVALITATIVNI INSTRUMENT:   Selektivni krediti

CB posebej podpira ali zavira kreditiranje PB za določene namene.

Ko podpira določene kredite (npr. za kmetijstvo, stanovanjsko izgradnjo…):

q       da posebne kredite

q       reeskontira PB kredite

q       lahko pokrije del obresti namesto kreditojemalca, ki sicer ne bi bil zmožen najeti kredit

2. KVALITATIVNI INSTRUMENT:   Politika odprtih ust

CB poskuša vplivati na obnašanje PB s prepričevanjem oz. z dobro namernim svetovanjem. CB izrazi zaskrbljenost nad obnašanjem določene PB, ki pa sicer ni nezakonito, lahko pa škoduje bančnim komitentom.

Primer: v '90 letih so bile pasivne OM izredno visoke. CB je vplivala na PB, da so znižale OM, ter določile max. pasivne OM, posledično pa so se umirile tudi aktivne OM.

S tem, ko rastejo pasivne OM, PB pridobiva komitente. PB so tako tekmovale med seboj, katera bo ponudila višje pasivne OM in bo s tem bolj konkurenčna. Problem pa je nastal, ker so PB morale od nekje pridobiti denar za kritje pasivnih obresti. Posledično so rasle aktivne OM.

CB ne more vplivati na vse OM, lahko le na tiste, ki jih zaračunava sama PB, toda te so le kaplja v morje in s spremembo svojih OM ne bi spremenila ničesar. Zato se je morala poslužiti moralnega prepričevanja PB.

3.. KVALITATIVNI INSTRUMENT:   Neposredni ukrepi

Prepoved dajanja kreditov PB za določene namene, če je to narodnogospodarsko zaželjeno.


CILJI DENARNE POLITIKE

CENTRALNA BANKA

OPERATIVNI CILJI (primarni denar, rezerve, medbančne obrestne mere)

VMESNI CILJI (M3, obrestna mera, devizni tečaj, stopnja inflacije…)

KONČNI CILJI (visoka gospodarska rast,visoka zaposlenost, nizka inflacija.; cilje sicer sprejme ekonomska politika – toda te cilje CB sprejem tudi za svoje)

Kriteriji za izbiro vmesnih ciljev:

1.      obrestne mere:

q       CB lahko vpliva predvsem na kratkoročne OM

q       Kratkoročne OM so slabše povezane s končnimi cilji kot dolgoročne

2.      Denarna masa








Politica de confidentialitate

DISTRIBUIE DOCUMENTUL

Comentarii


Vizualizari: 1845
Importanta: rank

Comenteaza documentul:

Te rugam sa te autentifici sau sa iti faci cont pentru a putea comenta

Creaza cont nou

Termeni si conditii de utilizare | Contact
© SCRIGROUP 2019 . All rights reserved

Distribuie URL

Adauga cod HTML in site