Scrigroup - Documente si articole

Username / Parola inexistente      

Home Documente Upload Resurse Alte limbi doc  


BulgaraCeha slovacaCroataEnglezaEstonaFinlandezaFranceza
GermanaItalianaLetonaLituanianaMaghiaraOlandezaPoloneza
SarbaSlovenaSpaniolaSuedezaTurcaUcraineana

GeografijeGospodarstvoRačunalnikiReceptiUpravljanjaZgodovina

SLOVENCI V SREDNJEVEŠKEM RIMSKO – NEMŠKEM CESARSTVU

Zgodovina

+ Font mai mare | - Font mai mic



DOCUMENTE SIMILARE

Trimite pe Messenger


SLOVENCI V SREDNJEVEŠKEM RIMSKO – NEMŠKEM CESARSTVU

NASTANEK RIMSKO-NEMŠKEGA CESARSTVA

  • nastalo je v 10. stol.
  • na ozemlju propadle frankovske državeà na vzhodu
  • v času Otona 1. iz Saške rodbine
  • leta 962 je Oton 1. okronan za cesarja
  • njegovo cesarstvo se razprostira na ozemlju srednje in južne Evrope
  • na vzhodu so ga ogrožali Madžari ali Ogri
  • Madžare je Oton 1. porazil na Laškem polju pri Augsburgu leta 955
  • Meja RNC se je ustalila južno od Dunaja, po robu Graške kotline, južno od Maribora in Ptuja, po Sotli, prek Dolenjske, po Gorjancih, robu Bele krajine in obrobju Notranjske v današnjo Istro



POLITIČNE TVORBE, KJER SO ŽIVELI PREDNIKI SLO:

  • Karantanija
  • Karniola
  • Spodnja Panonija

SLOVENSKO OZELJE V 9. IN 10. STOLETJU

  • Karantanija, Vzhodna Krajina, grofija ob Savi (Posavska Krajina), zgornja in Spodnja Panonija združene v VZHODNO PREFEKTURO (30. leta 9. stol.)
  • Prefekt Karlman in njegov sin Arnulf sta sedež Prefekture prenesla v Karantanijo, prebivalcià Karantanci
  • Od leta 876 se je za to območje uporabljal izraz KARANTANSKO KRALJESTVO
  • Arnulf je leta 876 prevzel oblast:

Ø      Vladal je dokaj samostojno

Ø      Velja za začetnika razvoja frankovskega fevdalizma

Ø      Včasih v virih imenovan Vojvoda Korošce

Ø      Arnulf je pridobil tudi gospostvo nad Bavarsko

Ø      Postal je Vzhodnofrankovski kralj

  • Razvoj fevdalizma so konec 19. stol. in v začetku 10. stol. prekinili madžarski vpadi, leta 907 so v bitki pri Bratislavi premagali Franke in prevzeli nadvlado na ozemlju Panonije vse do reke Aniže in do Karantanije
  • Leta 955 zmaga nad Madžari
  • Leta 976 je cesar – nemški kralj Oton 2. ločil od njega vojvodino Koroško in proti Madžarom organiziral MEJNE KRAJINE oz. MARKEà veljalo za posebno organizirano vojaško upravno območje ob državni meji

Zaradi obrambe pred Madžari je bilo naše ozemlje v 70. letih 10. stol. razdeljeno na več mejnih krajin:

  • Vzhodno Krajino (ob Donavi do Bavarske)
  • Karantansko Krajino (ob srednji Muri)
  • Podravsko Krajino (onkraj Dravskega gozda pod Pohorjem in Kozjakom)
  • Savinjsko Krajino (področje Savinje, na J prek Save – Slovenska Krajina)
  • Kranjsko Krajino (zgornje Posavje in Notranjska)
  • Furlanijo (zgornje Posočje in spodnja Vipavska dolina)
  • Istro (Kras do Nanosa in Javornikov)

Vse te krajine – mejne marke (z izjemo Vzhodne krajine) + Vojvodina Koroška + Južna Bavarska se je uveljavilo ime VELIKA KARANTANIJA (od 70. let 10 stol. do leta 1002) pod oblastjo Koroškega Vojvoda.

KARANTANIJA obstaja od ½ 7. stol. do 743

ZAČETEK IN RAZVOJ FEVDALIZMA PRI SLOVENCIH

  • na razvoj fevdalizma so vplivale umestitve Velike Karantanije v okvir srednjeveškega RNC in stabilne politične razmere
  • s podeljevanjem kraljeve zemlje so začela nastajati zemljiška posestva
  • v krajinah so začeli nastajati prvi gradovi kot središča sodne, upravne in vojaške oblasti posvetnih fevdalcev
  • ogromno posesti so dobile tudi škofije à salzburška nadškofija, v Podravski in Savinjski Krajini
  • Freisinški škofje so dobili Laško gospostvo
  • Brixenški škofje so dobili blejski grad
  • Oglejski patriarh je dobil velik del Krajinske krajine ter ozemlje nad Sočo in Vipavo
  • PLEMIŠKE RODBINE:

Ø      Spanheimi (frankovskega izvora)

Ø      Adeški (bavarskega izvora)

Ø      Traungavi

Ø      Goriški grofje

Ø      Hemin rod à najbolj bogati posestniki (Hemina Krška je ustanovila ženski samostan à benediktinke)

  • Leta 1072 je Salzburški nadškof v Krki ustanovil prvo škofijo na Koroškem

OD KRAJIN V 10. STOLETJU DO DEŽEL V POZNEM SREDNJEM VEKU

  • za nove enote se uveljavi naziv ZGODOVINSKE DEŽELE
  • visoko plemstvo je težilo k nadvladi deželnemu plemstvu
  • na slo ozemlju so se oblikovale dežele: KRANJSKA, ŠTAJERSKA, KOROŠKA in GORIŠKA

GLAVNA MESTA DEŽEL

  • Kranjska – Ljubljana
  • Štajerska –Gradec
  • Koroška – Celovec
  • Goriška – Gorica
  • Istra – glavno mesto se je spreminjalo
  • Trst – Trst

ŠTAJERSKA ( od 12. stol. Karantanska, Podravska in Savinjska Krajina)

  • začetek razvoja vezan na Karantansko Krajino (prvi grofje Eppensteini), ki se je v 11. stol. ločila od Vojvodine Koroške ter se povezala z ozemlji današnje Štajerske
  • leta 1056 mejni grofje postanejo Traungavci ali Otokarji (središče na gradu Steyer ob reki Trauni)
  • z dedovanjem pridobijo ozemlje Podravske Krajine
  • Otokar 3. pridobi deželnoknežje pravice, njegov sin Otokar 4. pa leta 1180 Štajersko povzdignil v vojvodino in deželo
  • Deželno pravo se spremeni: Traungavce so zaradi izumrtja nasledili Baubenberžani
  • Pozneje: Štajerska deželna tvorba je iz nekdanjih krajin kot so Karantanska, Podravska in Savinjska

KOROŠKA (2/2 polovica 15. stol. iz Vojvodine Koroške in Prednje grofije Goriške)

  • status dežele pridobi v 2/2 15. stol.
  • številni cerkveni (Salzburška nadškofija, Bamberška škofija) in posvetni zemljiški gospodje (Goriški grofje, Eppensteini, Spanheimi, Ortenburžani, Celjski grofje) poskušali zaokrožiti dinastična ozemlja, vendar neuspešno
  • Otokar 2. Premysl je zasedel Koroško in Kranjsko
  • Po požarniškem miru je Habsburžanom (s pridobitvijo posesti Celjskih grofov na Koroškem in 'Prednje grofije Goriške) uspelo zaokrožiti podeželnoknežjo posest v enotno deželo Koroško

KRANJSKA (2/2 15. stol. iz Kranjske Krajine in Dolenjske ob Krki)

  • izhodišče v Kranjski Krajini
  • v 11. stol. pod oblast Kranjskega mejnega grofa pride tudi Savinjska Krajina à vpliv na obstoj dveh imen za Kranjsko: Kranjska in Slovenska marka
  • od konca 11. stol. je bil imenovan za krajišnega grofa Kranjske Oglejski patriarh à ker je imel v njej malo posesti, so prevladali drugi cerkveni in posvetni posestniki, Krajnska je bila ozemeljsko razbita
  • pobuda VIŠNJEGORSKIH GROFOV, da so premaknili državno mejo na škodo Hrvaške z Gorjancev in Krke na Kolpo in do Bregane
  • leta 1335 gospodarji Kranjske postanejo Habsburžani (ne podedujejo ozemlja od izvira Krke do Kolpe v Beli Krajini)
  • to ozemlje je imelo dve grofiji: SLOVENSKO MARKO in METLIKO
  • do leta 1470 je bila Kranjski priključena še Pazinska grofija

GORIŠKA (v začetku 16. stol. iz zgornjega in srednjega Posočja ter Krasa)

  • Goriški grofje, v 12. stol. posedovali ozemlje osrednjega Posočja in na Krasu
  • Srednje Posočje, ki je bilo del Furlanije à furlanski deželni knezi so bili Oglejski patriarhi, so nasprotovali Goriškim grofom
  • Leta 1365 so bili povzdignjeni v državne kneze, se v 14. stol. osamosvojili od Furlanije ter uveljavili deželno-knežjo oblast


POSKUSI OTOKARJA 2. PREMYSLA IN CELJSKIH GROFOV, DA BI ZDRUŽILI SLOVENSKO OZEMLJE

  • Otokar 2. Premysl je bil češki kralj
  • Po smrti cesarja Friderika 2., leta 1250, je v RNC nastopilo obdobje MEDVLADJA ali INTEREHNUMA
  • Štajersko plemstvo si je samo izvolilo vojvodo Otokarja, ki je leta 1253 podedoval Češko kraljevsko krono
  • Leta 1270 je Otokar združil vse Slovensko ozemlje razen Prekmurja
  • Skupna država (od Češke do Jadrana), Slovencem ni prinesla narodne potrditve, ker so v njej bili vladajoči sloji tujci (Nemci, Čehi)
  • Leta 1273 se konča obdobje Otokarjeve vladavine, ko so v RNC za cesarja izvolili Rudolfa Habsburškega
  • Leta 1278 ubijejo Otokarja v bitki pri Suhih Krutih na Moravskem polju
  • Habsburžani so zavladali v:

Ø      Vojvodini

Ø      Na Štajerskem

Ø      Po izumrtju tirolsko – goriških grofov tudi Kranjska in Koroška

Ø      Leta 1500 pa še Goriška

  • Vsem tem deželam (Kranjska, Koroška, Štajerska) so Habsburžani priznali DEŽELNE ROČINE à pisne potrditve deželnih privilegijev
  • Dokončno izoblikovanje deželnih mej je bilo opravljeno le za Štajersko

NOTRANJA AVSTRIJA

  • v 14. stol. so se zbrali zastopniki plemstva Štajerske, Koroške in Kranjske ter se povezali v NAD (notranje avstrijske dežele) à Habsburške dedne dežele

NEVARNOST ZA HABSBURŽANE PREDSTAVLJAJO:

  • Celjani
  • Beneška napadalnost
  • Prvi turški vpadi

CELJSKI GROFJE

  • najpomembnejša plemiška dinastija, ki je izvirala iz ozemlja današnje Slovenije
  • izvirajo iz Heminega rodu in Žavneških
  • v 14. stol. so z dediščino po Vovbrških grofih podedovali Celje in jih je cesar Karel 4. povzdignil v Celjske grofe
  • konec 14. stol. so se povezali z dinastijo Kotromaničev ter s Poljaki Piasti
  • spor me Luksemburžani in Habsburžani je bil ugoden za vzpon Celjskih grofov
  • ta se je začel, ko se je Herman 2. Celjski udeležil pohoda cesarja Sigismunda Luksemburškega proti Turkom
  • v nitki pri Nikpolju, leta 1396, je bila cesarjeva vojska poražena
  • Herman 2. je pomagal cesarju in mu rešil življenje
  • Sigismund se mu je oddolžil s podaritvijo posesti na Hrvaškem in poroko njegove hčerke Barbare z njim
  • Moč Celjskih grofov se je povečala z dedovanjem posesti Ortenburžanov v 15. stol.
  • Politično so se usmerili na Balkan (Friderik 2., sin Hermana 2. se je moral porožiti z Elizabeto Frankopansko
  • Leta 1436 so Luksemburžani povzdignili Celjske grofe v državne kneze brez soglasja deželnih knezov Habsburžanov (s tem so dobili pravico do sodne oblasti nad deželnim plemstvom na svojih ozemljihà dobijo plemiško sodišče in lahko kujejo lastni denar)
  • Izoblikuje se nova Celjska kneževina, imenovana tudi Celjska dežela
  • Habsburžani pričnejo vojno z Celjani, ta se konča leta 1443 s poravnavo
  • Sklenejo pogodbo o medsebojnem dedovanju, ki je bila v končni posledici uspešna za Habsburžane
  • Celjani se vtikajo v Madžarske zadeve (glede varstva nad mladoletnim ogrskim kraljem Ladislavom – Ulrikovem nečakom) à varstvo nad Ladislavom je dobil Ulrik 2., ki pa ga v sporu s Hunjadijem ubijejo v Beogradu, leta 1456
  • POMEN CELJANOV:

Ø      Politično središče vzhodnega in srednjega dela slovenskega ozemlja

Ø      Kraj, kamor so segali evropski kulturno-umetnostni tokovi

  • Po smrti zadnjega celjskega grofa, Ulrika2., leta 1456 je habsburškemu cesarju Frideriku 3. v letu dni uspelo vrniti celjsko dediščino (v boju z Janom Vitovcem – Ulrikovem vojskovodjem, ki se bojuje za Katarino Brankovič)
  • Ima pa težave na Koroškem, kjer se za dediščino potegujejo tudi Goriški grofje – le tega premaga in ga z MIROM V POŽARNICI prisili, da mu odstopi ozemlje
  • Leta 1500 pridobijo Habsburžani še Goriško
  • Vse Slovensko ozemlje obdržijo do konca 1. svetovne vojne
  • NAJPOMEMBNEJŠI CELJANI:

Ø      Herman 2.

Ø      Friderik 2.

Ø      Ulrik 2.

Veronika Deseniška: ker Friderik ne mara Elizabete, se zaljubi v Veroniko, ki pa je Herman ne mara, zato jo razglasi za čarovnico – celjski sodnik spozna, da ni čarovnica- kasneje jo najdejo utopljeno, verjetno je umrla nasilne smrti

Ulrik: poroči se s Srbkinjo, takrat na slo ni bilo turškim vpadov, ker se njena sestra poroči s turškim sultanom

Od 16. stol. je bilo današnje slovensko ozemlje razdeljeno na 3 evropske države:

  • RNC (90% ozemlja)
  • Ozemlje med Miljami, Piranom, Dragonjo in Buzetom je pripadalo Beneški republiki
  • Prekmurje je spadalo pod Ogrsko
  • J meja se spremeni à Žužemberk pride pod Vojno Krajino, nato pod Hrvaško

SREDNJEVEŠKA KOLONIZACIJA PRI SLOVENCIH

KOLONIZACIJA: naseljevanje ljudi na neposeljena območja, spremeni se naselitvena podoba pokrajine in kulturno – geografska podoba pokrajine

FAZE KOLONIZACIJE:

  1. FAZA: 6. – 9. stol.
  • nenačrtno naseljevanje
  • naseljevanje V Alp, kultivirana območja
  • nižinski, rahlo gričevnat svet, gručaste vasi
  1. FAZA: 10. – 12. stol.
  • načrtno naseljevanje, notranja kolonizacija
  • zemljiški gospodje so želeli povečati donosnost in dohodke svojih posestev in poseliti obmejne pokrajine
  • gručaste, obmejne vasi
  • 11. – 18. stol. – triletno kolobarjenje
  • Njive dolge in ozke zaradi pluga
  • Poveča se št. preb.
  • Vas = 'dorf'
  • Germanizacija: nemški naselitveni otok na sorškem polju (Maribor, Pohorje, Haloze) – poslovenjen v 15. stol.
  1. FAZA: 12. -13. do 15. stol.
  • višinska kolonizacija
  • samotne kmetije
  • sirnice in planinski pašniki
  • od druge polovice 14. stol. pa se je začela stagnacija (upad) rasti kolonizacije zaradi:

Ø      obdobja slabih letin: lakota – preb. Se zmanjša odpornost, kar je vzrok za številne kužne epidemije

Ø      naravne katastrofe: posledice krčenja gozdov (hudourniki, erozija tal, poplave)



Ø      politične nestabilnosti in dinastični upori v RNC: vojni obračuni

Ø      turški vpadi: požgana, uničena naselja, veliko pobitih

Ø      družbeni nemiri na podeželju: kmečki upori

  • pozitivne in negativne posledice srednjeveške kolonizacije (konec 15. stol.)

Ø      sloj podložnikov se je začel razslojevati à Gruntarji, kajžarji, dninarji, gostači,…

Ø      polja so bila obdelana do take nadmorske višine kot pozneje nikoli več

Ø      podeželje je spremenilo zunanjo podobo

Ø      nastala do konca 15. stol. nova narodnostna meja Slovencev proti Nemcem, Romanom in Ogrom

  1. FAZA:
  • dodatna kolonizacija
  • nova kolonizirana območja so nastajala blizu starejših naselij ali na nenaseljenih gozdnih območjih
  • nastajajo nova kajžarska naselja, zidanice v vinogradih

Ø      rovtarska kolonizacija à naselitve prebegov ali uskokov pred Turki (Bela Krajina, spodnja dolina Krke, okoliš NM, Cerknice, Pivke, Ptuja, Dravskega polja, do Notranjske)

Ø      kmetje v celkih (njive + gozd + pašnik)

Ø      delitev kmetij

SESTAVA PREBIVALSTVA NA SLOVENSKEM PO KOLONIZACIJI

DRUŽBENI SLOJI:

a)      PRIVILIGIRANA DRUŽBENA SLOJA à PLEMSTVO in DUHOVŠČINA

  • tujega izvora – nemškega, delno italijanskega
  • plemstvo se je preživljalo na račun izkoriščanja podložnikov z dajatvami (mala in velika pravda) in s talko (izmerjena ali neizmerjena)
  • duhovščina se je preživljala z desetino
  • ukvarjali z bojem, lovom, 'salonskim druženjem'

b)      UMESNI SLOJ MED PLEMSTVOM, DUHOVŠČINO IN PODLOŽNIKI à MEŠČANSTVO

  • preživljal s trgovanjem, obrtjo in finančnimi posli

c)      KMETJE PODLOŽNIKI

  • najštevilnejši sloj prebivalstva
  • nesvobodni, privezani na zemljo
  • brez političnih pravic
  • poljedelstvo, živinoreja
  • od 14. stol. naprej se ukvarjajo tudi z neagrarnimi dejavnostmi: tovorništvo, oglarjenje
  • nagrajen z izenačitvijo položaja znotraj sloja, po 15. stol. je bil po razslojitvi nagrajen le bogati del kmetov à Gruntarji

d)      ŽIDI ali JUDI

  • naselijo konec 13. stol.
  • ukvarjajo s posojanjem denarja, posli v zvezi s prodajo zemljišč, hiš ali vinogradov
  • židovske naselbine so bile omejene na določene mestne četrti (v Trstu) à živijo izolirano v getih
  • od 15. stol. se je v slo mestih pojavil odpor proti židovskim naseljem

PLEMSTVO IN GRADOVI

PLEMSTVO:

  • predstavljajo vrhnji sloj srednjeveške družbe
  • v gradovih so plemiči slo dežel začeli bivati v 12. stol. (pred tem so živeli v dvorih po vaseh)

VLOGA GRADOV:

  • grad ima upravno, sodno, gospodarsko in kulturno središče zemljiškega gospodarstva in obenem središče družbenega dogajanja
  • gradnja gradov je bila draga, zato gradove gradijo le premožni plemiči gradili prestižne gradove (stari grad Celjskih grofov)
  • NIŽJE PLEMSTVO zlasti MINISTERIALI so gradili manjše gradove v 13. stol. prej so bivali v stolpih
  • MINISTERIALI so po izvoru osebno nesvobodni in so morali opravljati vojaško službo za višjega plemiča
  • Od konca 13. stol. in v začetku 14. stol. se je ministerialom uspelo osebno osvoboditi à takrat se je plemstvo slo dežel pravno izenačilo
  • Vladar, knez, baron, grof, ministeriali in vitezi so postali del 'deželnega' plemstva in si v 15. stol. pridobili pravice pri soupravljanju dežele na deželnih zborih (na njem so z vladarjem soodločali o davkih, o vpr. Obrambe, o gospod. Zadevah)
  • Deželni zbori so bili pomembno sredstvo boja proti težnjam cesarjev, da bi vladali absolutistično
  • Na deželnih zborih so bili poleg plemstva navzoči tudi predstavniki visoke duhovščine, premožnejši meščani, na Goriškem pa tudi bogati kmetje

LEGA GRADOV:

  • arhitekturni objekti so do 15. stol. dajali podobo obrambnih postojank
  • na vzpetinah, ob stoječih rekah – na težko dostopnih mestih
  • v gradovih se je dogajalo plemiško življenje: dvorne igre, viteški turnirji, športne igre, druženje, nastopi akrobatov, igralcev

VITEZI:

  • viteška kultura: priprava na boj, vzgajanje idealov zvestobe in trubadurstva

PLEMSTVO:

  • v visokem in poznem srednjem veku je bilo večinoma nemško à razumejo slo jezik
  • nižje plemstvo = mimisteriali je moralo uporabljati slo jezik, če je hotelo izvajati sodne pravice nad podložniki

KMETJE IN VASI

  • večina preb. v slo deželah (80%) j ebila kmečkega izvora
  • po položaju so bili kmetje po uvedbi fevdalizma do 13. oz. 14. stol. NEENOTNI
  • delijo se na:

Ø      nesvobodne kmete (delali na podložniški zemlji zemljiškega gospoda)

pridvorni hlapci in dekle – gospodova last

polsvobodnjaki – večje dajatve, malo ali nič tlake, zadolžitve pri lovu, pri gradnji sred. poti

kosezi – nastal v času svobodne Karantanije

Ø      svobodne kmete/svobodnjaki (delali na zemlji v zakupu in so bili zato bolj 'prosti'

  • nesvobodni pravni položaj kmeta je trajal od 9. do 12. stol., ko je bila večina slo ozemlja organizirana v obliki PRIDVORNEGA GOSPODARSTVA
  • zemlja je bila razdeljena na površine ob fevdalčevem dvoru, na površine, ki so jih gospodje razdelili med podložne kmete in na neobdelane površine à gozdovi, pašniki
  • po obdobju načrtne kolonizacije so zemljiški gospodje uveljavili hubni sistem razdeljevanja zemljiške posesti na kmetije
  • posledica novega sistema: trdnejša povezava zemljiškega gospodarstva v celoto à v upravnem, sodnem, ekonomskem pogledu
  • ustalilo se je PATRIMONIALNO SODSTVO à gospod si je pridobil vrhovno sodno in pravno oblast nad podložnim kmetom
  • težnja po večjem dobičku je zemljiškega gospoda od 12. stol. dalje prisilila v podeljevanje zemlje v zakup à nastajajo kmetije ali pa hibe (grunti)
  • zakupi so bili na začetku začasni, kasneje dedni


ZAČASNI ZAKUP:

  • časovno omejeno à ponavadi na gospodarjevo življenje
  • fevdalec dobi posmrtninskega vola ali 15% vrednosti zemlje

DEDNI ZAKUP:

  • kmet je dobil kmetijo (hubo) v stalno (dedno) uživanje, dedujejo njegovi otroci

PODLOŽNIKI  so bili OSEBNO ODVISNI à podložniki in člani njihovih družin niso smeli oditi s kmetij brez dovoljenja zem. Gospoda (privezani na zemljo)

DOLŽNOSTI PODLOŽNIKA:

a)      v naravi

  • velika pravda
  • mala pravda
  • primščina
  • dajatve za uporabo skupne, srenjske zemlje

b)      v denarju

  • stare dajatve: glavarnina – denarne dajatve kot odkup za tlako ali za dajatve v naravi

c)      tlaka

  • po obliki: osebna ali z živino
  • po količini: izmerjena ali neizmerjena

Do 13. stol. so bile dajatve v naravi, od 13. – 15. stol. pa so bile denarne dajatve (velika pravda), mala pravda ostane v naravi (zaradi vpliva blagovno-denarnega gospodarstva)

d)      dolžnosti v zvezi z javno upravo

  • desetina cerkvi
  • davek deželnemu knezu
  • deželna tlaka po ukazu deželnega kneza
  • sodne takse zemlj. Gospoda

v     kmetje so živeli v vaseh ali pa po samotnih kmetijah in zaselkih

v     največ št. vasi na slo je nastalo v času načrtne kolonizacije

v     vas je bila del soseske ali srenje z malo samouprave

v     ponekod se starešina imenoval župan à njegove funkcije so bile le simbolične (prisedniki na deželnih sodiščih za podložnike)

ŽIVLJENJE KMETA

( 72)

MEŠČANI IN MESTA

( 72-74)

SLOJI MESTNEGA PREBIVALSTVA IN NJIHOVA GOSP. DEJAVNOST

OBRTNIKI:

  • v mestih največja skupina
  • kovaštvo, lončarstvo, mesarstvo, pekarstvo, usnjarstvo
  • združevali so se v cehe (naloge cehov)

TRGOVCI:

  • premožni meščani
  • ukvarjajo se s trgovini, ki je donosna z letnimi in tedenskimi sejmi
  • nezadovoljni z: visokimi mitninami, skladiščnim pravom, menjavanjem denarja

ŽIDI:

  • ukvarjajo se z finančnimi posli (posojanje in menjava denarja)

ZNAČILNOSTI MESTNE SAMOUPRAVE NA SLO

( 74-76)

RAZVOJ RUDARSTVA IN FUŽINARSTVA V ZVEZI Z MESTNIM GOSPODOM

RUDARSTVO:

  • v 15. stol. se razvija fužinarstvo in rudarstvo
  • nahajališča kovin: svinec, železo, živo srebro
  • svinec: Koroška, Kanalska dolina; živo srebro: Idrija
  • rudnik postane najpomembnejši zunanjekapitalistični obrat na slo in eden najpomembnejših v Evropi (Idrija)
  • rudnik v začetku v zasebni lasti, nato pa ga je Kranjski deželni knez odkupil in podržavil à leta 1574

FUŽINARSTVO:

  • najprej v rokah kmetov, ki so rudo sami talili v preprostih talilnih pečeh, od 14. stol. dalje pa so se uveljavile nove peči à NEMŠKE ali LAŠKE peči ( uvajali so jih nemški ali romanski fužinarji)
  • FUŽINE = obrati, ki predelujejo železovo rudo v železo ob pomoči vodne sile
  • Od koncu 15. stol. je bilo največ fužin na Kranjskem
  • Prvi večji železarski obrati – fužine na slo do bile okrog Jelovice (Železniki, Kamna Gorica, Stara Fužina in Kropa) ter na Jesenicah
  • Status delavca: OSEBNO SVOBODEN toda podrejen deželnemu knezu
  • Založništvo

CERKVENA ORGANIZACIJA

  • cerkvena organizacija je bila razdeljena na Oglej in Salzburg
  • leta 811 je reka Drava postala nova cerkvena meja med Oglejskim patriarhom in Salzburško nadškofijo
  • večina slo ozemlja je spadala pod Oglejski patriarh
  • najnižja cerkvena enota je postala ŽUPNIJA, te pa so se od 12. stol. dalje združevale v ARHIDIAKONATE in v ŠKOFIJE

Škofije, ki spadajo v Salzburško nadškofijo:

  • Krka na Koroškem leta 1072
  • Seckau na Štajerskem leta 1218
  • Št. Andraž na Koroškem leta 1228

Škofije, ki spadajo v Oglej:

  • Ljubljana leta 1461 (prva samostojna cerkveno-upravna enota na slo). Habsburški cesar Friderik 3. jo je ustanovil, ker je želel nadzorovati delo župnij in samostanov, pomembna škofija: Sigismund Lamberg in Krištof Ravbar

SAMOSTANI IN MENIŠKI REDOVI NA SLO:

  • na slo tleh nastanejo v 12. stol.

Benediktinski:

  • Innchen ob Dravi
  • Molzbichl blizu Spitalla (v 8. stol., najstarejši samostan na Koroškem)
  • Rožac in Možac
  • Osje, Podklošter, Šentpavel, Gornji Grad, Krka

Cistercijanski:

  • Stična
  • Vetrinj na Koroškem
  • Kostanjevica na Krki





Politica de confidentialitate



DISTRIBUIE DOCUMENTUL

Comentarii


Vizualizari: 1723
Importanta: rank

Comenteaza documentul:

Te rugam sa te autentifici sau sa iti faci cont pentru a putea comenta

Creaza cont nou

Termeni si conditii de utilizare | Contact
© SCRIGROUP 2021 . All rights reserved

Distribuie URL

Adauga cod HTML in site